Poklicni gasilci so v četrtek napovedali protestni shod, na katerem bodo opozorili na zapostavljenost v pogajanjih o plačah v javnem sektorju. Stavka zaposlenih v finančni upravi je prestavljena, saj so v sindikatu carinikov v nasprotju z gasilci zadovoljni s predlogom, ki ga je vlada v četrtek predstavila sindikatom.
Poklicni gasilci se bodo v četrtek ob 11. uri zbrali na Trgu republike, od koder se bodo odpravili pred poslopje vlade v Gregorčičevi ulici, je v petek sporočilo vodstvo sindikata poklicnega gasilstva. Protestirali bodo »zaradi prenizkega vrednotenja dela gasilcev v trenutnem plačnem sistemu in nezadostnosti vladnega predloga v prihajajočem plačnem sistemu«. Vlada je v četrtek namreč predstavila predlog novega plačnega sistema vsem 45 sindikatom javnega sektorja.
Kot je znano, so gasilci prejšnji mesec na vlado naslovili zahtevo, da se jim plače zvišajo za osem plačnih razredov. Poziv je ostal neuslišan, je na petkovi novinarski konferenci opozoril David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije. Na obstoječi plačni lestvici so poklicni gasilci umeščeni v 24. plačni razred od sedanjih 66 plačnih razredov, vladni predlog pa bi jih umestil v peti plačni razred od skupno 67, je dodal. Švarc opozarja, da bi poklicne gasilce vladni predlog umestil med najnižje plačane javne uslužbence.
V sindikatu poklicnega gasilstva so kritični tudi do drugih delov predloga, predvsem do premajhnega kariernega povišanja plač: zdaj se poklicnemu gasilcu plača z napredovanji poviša za 40 odstotkov, v novem sistemu pa bi se mu samo za 30 odstotkov. Zato od vlade pričakujejo, da poklicne gasilce uvrsti v primerne plačne razrede ter odpravi plačna nesorazmerja. Sindikat poklicnega gasilstva je sicer med podpisniki oktobrskega dogovora sindikatov javnega sektorja z vlado, kjer so se med drugim zavezali, da se do vzpostavitve novega plačnega sistem odpovedujejo stavkovnim aktivnostim.
Sindikat carinikov
prestavil stavko
Oktobrskega dogovora pa niso podpisali v Sindikatu carinikov Slovenije, ki je za ponedeljek napovedal začetek stavke zaposlenih v finančni upravi (Fursu). A stavko so nato prestavili, saj so na četrtkovih pogajanjih dobili zagotovilo vladne strani, da se bodo njihove zahteve reševale v okviru pogajanj o novem plačnem sistemu, je sporočil predsednik sindikata Dušan Pečnik. Med drugim zahtevajo dvig izhodiščnih plač za pet plačnih razredov za vse uslužbence Fursa in dodatek v višini štirih odstotkov zaradi zakonske določbe, po kateri zaposleni v finančni upravi ne smejo opravljati določenih dejavnosti. Pečnik ob tem opozarja, da bodo stavko v primeru nezadovoljstva nad pogajanji »ponovno aktivirali«. Sindikat carinikov je eden od 15 sindikatov javnega sektorja (vseh je 45), ki niso podpisali oktobrskega dogovora z vlado. Zato ima odprto možnost stavke. »Kako se lahko zavežeš, da se vnaprej odpoveš stavki? Stavka je ustavna pravica,« je Pečnik pojasnil odločitev, da ne podpišejo sporazuma, pa čeprav je obstajalo tveganje, da bodo zato deležni manj ugodne obravnave. Za 24. februar je sicer napovedan tudi protestni shod sindikatov javnega sektorja. Jakob Počivavšek, vodja ene izmed pogajalskih skupin, nam je sporočil, da so gradiva o novem plačnem sistemu prejeli šele v četrtek; preden bodo sprejeli nadaljnje odločitve, jih morajo še preučiti.
Vzporedna ali
zaporedna pogajanja?
Pri dogovarjanju o plačah zaposlenih v javnem sektorju potekata dva ločena procesa: pogajanja o odpravi trenutnih nesorazmerij in pogajanja o bodočem plačnem sistemu. »Smiselno bi bilo, da bi se pogajanja o nesorazmerjih, o katerih se vsi strinjamo, odpravljala centralno z vsemi sindikati in ne parcialno, saj je prav takšen pristop pripeljal do stanja, kot ga imamo,« meni Počivavšek, ki dodaja, da ni jasno, kako bodo potekala pogajanja in kakšne bodo prioritete. »Pristop seveda ni smiseln,« pa je do dvojnega dogovarjanja o plačah kritičen Miro Haček z ljubljanske fakultete za družbene vede. »Glede na to, da si je vlada kot enega temeljnih ciljev zastavila reformo sistema plač v javnem sektorju, bi si seveda naredila največjo uslugo, če ne bi hkrati vodila pogajanj s sindikati glede odprave plačnih nesorazmerij in bi do začetka implementacije novega sistema plač v javnem sektorju plače preprosto zamrznila,« vztraja dr. Haček.
