Izstop Univerze na Primorskem iz ustanoviteljstva Zavoda MDU M. V. Lomonosova Koper (v nadaljevanju Zavod Lomonosova Koper) postavlja vprašanja, kaj se je v Sloveniji dogajalo pod okriljem sodelovanja z Moskovsko državno univerzo M. V. Lomonosova in za kaj je bil porabljen davkoplačevalski denar.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), ki ga vodi Igor Papič, je v zvezi s to zadevo uvodoma izpostavilo, da pri ustanovitvi slovenske podružnice moskovske univerze v Kopru ni igralo ključne vloge. »Pobuda za povezovanje je prišla iz zunanjepolitičnih in gospodarskih krogov ter Univerze na Primorskem,« je odgovorilo in na kratko obnovilo zgodovino te zgodbe.

Univerza na Primorskem je z Moskovsko državno univerzo M. V. Lomonosova novembra 2016 podpisala sporazum, na podlagi katerega sta si instituciji zadali cilj, da bosta ustanovili skupno izobraževalno-raziskovalno središče. Februarja 2017 je tedanji minister za zunanje zadeve Karl Erjavec podpisal memorandum o ustanovitvi slovenske podružnice. Na tej podlagi je vlada Mira Cerarja 14. septembra 2017 podala soglasje k soustanovitvi zavoda »Podružnica Moskovske državne univerze M. V. Lomonosova v Kopru« in naložila resornim ministrstvom, naj Univerzi na Primorskem zagotovijo prispevek v višini 500.000 evrov za izvedbo aktivnosti pred začetkom delovanja zavoda. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta prispevali po 200.000 evrov, ministrstvo za zunanje zadeve pa je nakazalo 100.000 evrov.

Erjavec je projekt podpiral od začetka

Ministrstvo za visoko šolstvo je poimensko izpostavilo Erjavca, ki je vzpostavitev podružnice javno podpiral najmanj od oktobra 2014, ko je bila v prostorih slovenskega veleposlaništva v Moskvi podpisana pogodba o sodelovanju med Fakulteto za management Univerze na Primorskem in moskovsko ekonomsko fakulteto. Ob sklenitvi sporazuma so napovedali gradnjo skupne akademske infrastrukture v Kopru.

In kako se Erjavec spominja tega sodelovanja? »Name se je obrnilo vodstvo Univerze na Primorskem (rektor je bil Dragan Marušič, op. p.). Povedali so mi, da načrtujejo sodelovanje z ugledno moskovsko univerzo, ruski menedžerji bi hodili v Koper, slovenski pa v Moskvo. Tedaj sem bil predsednik mešane komisije za gospodarsko sodelovanje in se mi je zamisel zdela dobra,« je odgovoril.

Na tedanji mandat Erjavca na zunanjem ministrstvu so vztrajno letele kritike, da minister preveč išče bližino Rusije. Te kritike je vztrajno zavračal, čeprav ga je takratni ruski veleposlanik Doku Zavgajev javno podprl pred državnozborskimi volitvami leta 2018. Erjavec se je zdaj lotil zbiranja podpisov za ustanovitev svoje stranke. V časniku Delo so ob tej priložnosti spomnili, da si je Erjavec vedno prizadeval za dobre odnose z Rusko federacijo in da se zato pojavljajo namigi, da bi njegovo novo politično stranko lahko podprli gospodarstveniki, ki so bili zaradi sankcij proti Rusiji najbolj oškodovani. Erjavec te zapise označuje kot »neumnost«.

In za kaj je bil porabljen državni vložek v rusko-slovenski projekt? Ministrstvo za visoko šolstvo nam je odgovorilo, da so bila sredstva namenjena za promocijske aktivnosti, za vzpostavitev spletne strani in delovanje zaupnikov, za postavitev kadrovske strukture administracije zavoda in za uskladitev skupnih študijskih programov za študijsko leto 2018/2019. Rektorat v Kopru je v zvezi s tem sporočil, da je sredstva prejela univerza in ne zavod, z njimi je poplačala stroške dela in delno materialne stroške, ki so nastali s pripravo in izvedbo posodobljenih študijskih programov.

Dislocirana enota za petične mlade Ruse

Primorska univerza je v zvezi s tem projektom vztrajno ponavljala, da je koprska podružnica prvo in edino predstavništvo Moskovske državne univerze v Evropi. To ne drži. Ta je že leta 2003 v Ženevi v javno-zasebnem partnerstvu ustanovila Mednarodni center Pravne fakultete Moskovske državne univerze, ki se je leta 2014, torej v času zaganjanja koprskega projekta, preimenoval v
Ženevski akademski center. Letna šolnina je znašala približno 290.000 švicarskih frankov.

Ruski mediji so v zvezi s tem poročali o bogatih mladih Rusih, ki študirajo v Švici. Neki mladenič je s svojim luksuznim lamborghinijem pod vplivom alkohola povzročil hudo prometno nesrečo in bil nato izgnan iz države. Na ženevski center so letele tudi kritike, da je zasebna izobraževalna ustanova, v kateri profesorji delajo na stroške
državne univerze, dobički pa se stekajo k zasebnikom. Vodja ženevskega centra je bil Tamerlan Gasanov, sorodnik tedanjega dekana Pravne fakultete Moskovske državne univerze Aleksandra Goličenkova.

V Kopru diplomirala zgolj dva ruska študenta

V okviru rusko-slovenskega sodelovanja je študij na Univerzi na Primorskem končalo 17 študentov: sedem jih je bilo iz Slovenije, pet iz Kitajske, po dva iz Rusije in BiH ter eden iz Bangladeša. Tisti, ki so študirali po izrednem programu, so koprski fakulteti za management nakazali 7000 evrov oziroma 5000 evrov letne šolnine. Ti podatki demantirajo izjavo direktorja Matjaža Novaka, ki jo je podal na mednarodni spletni razpravi oktobra 2020, ko je zatrdil, da so v rusko-slovenski študij vpisani študentje iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Rusije.