Življenje družine Peterka se je drastično spremenilo leta 2016, po zapletu po operaciji tedaj triletnega dečka Julijana. Danes enajstletnemu otroku so že kmalu po rojstvu zaradi prirojene srčne napake vstavili srčni spodbujevalnik, za kakovost njegovega življenja pa je bila ključna zamenjava spodbujevalnika zaradi okvarjene elektrode. Po operaciji je prišlo do izrazitega poslabšanja delovanja srca, zaradi česar so ga morali ponovno operirati, večkrat so ga morali tudi oživljati. Zaradi zapletov je deček utrpel hudo okvaro možganov, zaradi katere je prikovan na invalidski voziček. Ne more niti govoriti.
Nemški sodni izvedenec za otroško kardiologijo dr. Nikolaus Haas je v sklopu sojenja, v katerem družina Peterka od UKC Ljubljana zahteva 860.000 evrov odškodnine, pripravil izvedensko mnenje, v katerem je ugotovil, da je do zapleta prišlo, ker so elektrodo pri operaciji namestili na napačno mesto. Po njegovem mnenju je ljubljanski kirurg dr. Ivan Kneževič, ki sicer ni otroški srčni kirurg, izbral manj kompliciran, vendar napačen pristop, prav tako pa takoj po operaciji niso izvedli ultrazvočnih preiskav srca, ki bi bile po mnenju izvedenca potrebne.
Prej in kasneje
so primernejše mesto našli
Nemški zdravnik je v četrtek prek videokonference predstavil svoje izvedensko mnenje in odgovoril na različne očitke odvetnikov UKC Ljubljana. Na očitek, da ni kirurg in da so njegove izkušnje posledično pomanjkljive, je pojasnil, da je v Nemčiji pri tovrstnih operacijah poleg kirurga vedno prisoten še otroški kardiolog, ki spremlja operacijo in nazadnje preveri lego elektrod in delovanje srca. Kot tak je sodeloval pri več kot 2000 operacijah.
Izvedenec je na sojenju vztrajal pri svojem mnenju, da je slovenski kirurg elektrodo namestil na napačno mesto, saj bi jo moral postaviti bližje »konici« srca. Tako so kirurgi storili tudi pri drugih operacijah na dečkovem srcu, ne pa tudi pri kritični operaciji. Odvetnica Mojca Ahačič je ob tem dejala, da je kirurg Kneževič že pojasnil, da so med operacijo nastopile težave z iskanjem najprimernejšega mesta zaradi brazgotinjenja srca, izvedenec pa je vztrajal, da iz dokumentacije ni razvidno, da bi elektrodo v skladu s smernicami poskušali najprej namestiti bližje »konici« in subaortno, za kar bi morali srce rahlo dvigniti. Izvedenec Haas se je sicer strinjal, da pri operacijah srca elektrod ni vedno mogoče namestiti na vnaprej predvideno mesto, vendar je treba imeti zato na zalogi več različnih načrtov. Da je bilo elektrodo mogoče namestiti na primernejše mesto, se je pokazalo tudi pri naslednji operaciji dečka.
Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo junija, ko naj bi ponovno zaslišali kirurga Kneževiča.
