Vodja pogajalske skupine javnega sektorja je že večkrat izpostavil pričakovanje, da bodo pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema vendarle stekla bolj gladko, saj časa za dogovor ni na pretek. Pričakovanja sindikalista doslej še niso bila v celoti izpolnjena. »Tolikšnih zatikanj, kot smo jih doživljali lani, letos ni več,« je po včerajšnjih krovnih pogajanjih ugotavljal Jakob Počivavšek. »Dinamika je solidna, kljub temu pa še nismo doživeli kakovostnega preskoka. Spet se je izkazalo, da bo ključno zapiranje pogajanj o plačnih nesorazmerjih po posameznih stebrih. Tam so namreč razhajanja največja.«
»Ocenili smo, da je treba intenzivirati pogajanja na stebrih,« se je strinjal vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič. Sicer se lahko zgodi, da bi na krovni ravni sklenili dogovor, a bi nato v okviru pogajanj za plačne stebre ključne stvari ostale odprte, je dodal.
Vladi se že zelo mudi pri izvedbi reforme. V načrtu za odpornost in okrevanje (NOO) se je namreč zavezala, da bo reformo plačnega sistema sprejela do konca junija 2024. Poleg prenove pokojninskega sistema, trga dela in zdravstva je plačna reforma eden ključnih pogojev za letošnje črpanje 700 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz NOO.
Podpredsednik vlade
ostaja optimističen
Pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij so zastala po jesenskem odstopu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. V predvidenem ritmu jih je vlada obudila šele januarja, ko je vodenje vladne pogajalske skupine prevzel Boštjančič. Podpredsednik vlade Matej Arčon je v četrtek ocenil, da je dogovor še mogoče doseči pravočasno.
S predstavniki vseh 45 sindikatov javnega sektorja se je Boštjančičeva skupina sestala včeraj. Med drugim so obravnavali poročilo prejšnji mesec imenovane nove delovne skupine, v kateri naj bi predstavniki vlade in sindikatov hitreje zbližali stališča. »Imenovanje delovne skupine se je izkazalo kot dobra odločitev,« je po sestanku ocenil Počivavšek. A dosežen napredek je, kot že rečeno, doslej zgolj minimalen.
Na odpravo nesorazmerij
nočejo čakati pet let
Februarja je vladna skupina predstavila prenovljeni predlog 1,3-milijardne reforme. Plačna nesorazmerja bi s to reformo odpravili v petih letih. Sindikalnim pogajalcem je bilo to predolgo. Boštjančič je bil nato pripravljen obdobje skrajšati na štiri leta. Tudi ta ponudba ni zadovoljila sindikalistov. Vztrajajo, da naj se reforma izpelje najpozneje do poletja 2026, ko se vladi Roberta Goloba izteče tekoči mandat.
Na nasprotnih bregovih so pogajalci tudi pri vprašanju usklajevanja z rastjo cen. Če bi se plače usklajevale z inflacijo, bi se masa za plače v javnem sektorju že leta 2027 povečala za 1,2 milijarde evrov, je trdil Boštjančič, nakar je privolil v 70-odstotno usklajevanje. Sindikati so vztrajali pri 100-odsotni uskladitvi, če bi stopnja inflacije na letni ravni presegla 1,5 odstotka. Spomnimo: vlada in sindikati javnega sektorja so decembra lani sklenili dogovor, v skladu s katerim se bodo plače junija zvišale za 80 odstotkov letošnje inflacije.
Vlada si je zamislila tudi skrajšanje plačne lestvice: razmerje med najvišjo in najnižjo plačo bi znašalo 1 proti 6,5 in ne 1 proti 7, kot je predlagala lani. Vlada je v svojem pogajalskem izhodišču začrtala še poseg v letne dopuste. Zaposleni pri dopolnjenih 50 letih zdaj dobijo dodatnih pet dni dopusta. Po novem bi jih dobili le tri, in to šele pri dopolnjenih 55 letih starosti. Obenem bi vlada na 15 dni omejila število dni dopusta iz naslova specifičnih delovnih razmer.
Kot že rečeno, ključen bo uspešen razplet stebrnih pogajanj. Branimir Štrukelj, vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja, sodeluje na pogajanjih v stebru vzgoje, izobraževanja in znanosti. Zadnje tedne so se pogajanja tam vrtela v prazno, ker je vlada vztrajala pri izhodiščnih predlogih, je povedal časniku Večer.
Fides ne hodi na pogajanja
Pogajanja za področje zdravstva vodi Irena Ilešić Čujović, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. »Vlada je končno razumela, da ne more vztrajati pri finančni nevtralnosti naših nasprotnih predlogov. Ker potem to sploh niso pogajanja,« je razložila. Kljub temu ne vidi razlogov za optimizem. »V minulih 15 mesecih nismo dosegli nikakršnega napredka, smo še povsem na začetku,« je dejala. Pravočasen dogovor je po njeni oceni kljub temu še mogoč: »Na pogajanjih vedno nastopam z utemeljenimi argumenti. Če nas bo vlada končno poslušala, bomo končali zelo hitro.« Stebrnih pogajanj se ne udeležuje Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki stavka od 15. januarja. Ta okoliščina ne bo vplivala na končni razplet, je prepričana sindikalistka. »Iz preteklih izkušenj vem, da prisotnost Fidesa ne prispeva nujno h kakovosti pogajanj,« je dodala.
»Seveda lahko razumem sindikate, da želi vsak sindikat znotraj svojih skupin izpasti zmagovalec, je pa seveda težava, če se ta zmaga šteje predvsem v kontekstu, koliko rasti bo ali pa koliko plačnih razredov bo dobila ena skupina v primerjavi z drugo. To ocenjujem kot glavno oviro v prihodnjih tednih, da pridemo do dogovora,« je dejal Boštjančič.
V članstvu številnih sindikatov se izrazito povečuje nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami. Ob sredah stavkajo zaposleni na številnih upravnih enotah, od druge polovice februarja stavkajo operaterji na številki 112. Stavke ne izključujejo niti v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS); svet sindikata se je prejšnji teden preoblikoval v stavkovni odbor, je poročala STA.
