Z današnjim dnem začenjajo veljati določbe posodobljenega zakona o osnovni šoli, ki so jih na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pripravili kot odgovor na spremembo vloge šol zaradi posledic dogajanj v družbi in okolju. Ob posodobitvah v javnem šolstvu, nad katerim se sicer iz dneva v dan zbirajo temnejši oblaki, pa šolnike v tem času še vedno vznemirjajo nekatere nedorečenosti.
Mnogi so prepričani, da nekatere nove usmeritve šolske oblasti v praksi ne bodo delovale, kot je bilo zamišljeno, in ne bodo pomagale izboljšati delovanja vzgojno-izobraževalnega sistema. Da ostaja javno izobraževanje v naši državi še naprej ogroženo tudi zaradi neustreznega financiranja in vrednotenja pedagoškega dela strokovnih delavcev ter strokovno in organizacijsko nedomišljenih posegov v šolski sistem, menijo tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Ena najbolj perečih tem v šolstvu še naprej ostaja zastrašujoče pomanjkanje izobraženega in usposobljenega pedagoškega kadra, poleg te pa vodstvom šol mirnega spanca ne dopušča še vrsta drugih izzivov. V nadaljevanju smo pogledali, katera so najbolj pereča odprta vprašanja pred novim šolskim letom in zakaj. Najbolj različna mnenja se krešejo glede prenovljenega koncepta razširjenega programa (RaP).
1. Uvedba koncepta razširjenega programa
Potem ko je bil ta doslej razdeljen na več ločenih elementov – podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, individualno in skupinsko pomoč ter neobvezne izbirne predmete –, osveženi program RaP združuje dosedanje elemente in oblikuje tri nova vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturno in državljansko vzgojo ter učenje učenja.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, se bo prenovljeni koncept RaP uvajal postopoma: v letošnjem šolskem letu v 144 šolah, ki so sodelovale v poskusu, vsako naslednje šolsko leto pa v naslednjih 80 šolah do šolskega leta 2028/29, ko se bo izvajal na vseh. Ravnatelje ob tem skrbijo organizacijski, finančni in kadrovski vidiki, neodgovorjena pa ostajajo tudi vprašanja, ki zadevajo vsebino programa.
Številni ravnatelji se v tem času še vedno sprašujejo, ali bo RaP brez dodatnega denarja za šolstvo sploh izvedljiv in ali bodo šole, ki razpolagajo z manj denarja, lahko ponudile programe, ki bodo konkurenčni šolam z več sredstvi. Starše zanima predvsem to, ali bodo imeli otroci ob tekanju z ene dejavnosti na drugo sploh še čas za domačo nalogo in prosto igro s prijatelji, zanima jih tudi, ali bodo morali učenci pri izbranih dejavnostih vztrajati, četudi jim te morda ne bodo več všeč.
Zaradi prepoznih usmeritev pristojnih je velika večina šol, vključenih v RAP, danes v šolsko leto startala z enotedenskim ali celo dvotedenskim obdobjem, znotraj katerega bodo urejali stvari, ki bi morale biti praviloma urejene že ob koncu minulega šolskega leta.
2. Zaostritve pri izobraževanju na domu
Precej spremenjena pravila prinaša omogočanje pravice do izobraževanja na domu. To je v naši državi razpisano že 28 let, z današnjim dnem pa se je precej zaostrilo. Doslej so učenci, ki se šolajo doma, v prvem triletju šolanja namreč opravljali le dva izpita, v drugem triletju se je testiralo njihovo znanje iz treh predmetov, od sedmega do devetega razreda pa je izpitna komisija ovrednotila njihovo znanje iz devetih predmetov. Z novim šolskim letom bodo morali učenci, ki se šolajo doma, pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole.
Poleg uvajanja ocenjevanja znanja kot pri vrstnikih, ki so fizično vsakodnevno vključeni v šolo, sta v noveli poudarjeni tudi dolžnost in odgovornost staršev pri izbiri izobraževanja na domu, določene pa so tudi obveznosti šole ter pravice in dolžnosti učenca. Pravice do izobraževanja na domu ne bo mogoče uveljavljati med šolskim letom, na novo je določena tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom in vključitev učenca v izobraževanje na šoli. Starši so morali letos najkasneje do 16. avgusta (prej so imeli to možnost do 31. avgusta) napovedati izobraževanje otroka na domu, po neuradnih informacijah pa naj bi število učencev, ki se bodo letos šolali doma, precej upadlo.
3. Izobraževanje učencev priseljencev
Medtem ko naj bi sprememba zakonodaje ponujala bolj smiselno in stimulativno rešitev pri ocenjevanju znanja učencev priseljencev, ki se vključujejo v drugi polovici šolskega leta in so lahko neocenjeni iz posameznih predmetov tudi ob zaključku pouka v naslednjem šolskem letu, nejasnosti ostajajo glede zagotavljanja dodatnih ur slovenščine. Nekateri ravnatelji pravijo, da te do minulega tedna še vedno niso bile uradno odobrene.
Kljub pobudi skupine v okviru Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, da bi imel učenec priseljenec na tedenski ravni na voljo deset ur učenja slovenskega jezika, je bilo v nekaterih šolah še vedno predpisanih le 5,5 ure slovenščine na učenca priseljenca. Šolniki opozarjajo tudi na pomembnost upoštevanja različnih jezikovnih skupin in starosti otrok, ki podporo potrebujejo, vse dokler se ne morejo polnopravno vključiti v pouk.
Na marsikateri šoli z učenci priseljenci se bodo ravnatelji v prihodnjih dneh med drugim ubadali še z iskanjem dodatnih učiteljev slovenščine, medtem ko bodo drugi zagato reševali z nadobvezo obstoječih učiteljev.
4. Pomembnejše nacionalno preverjanje znanja
Novosti so tudi uvedba obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu in posodobitve na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Potem ko so v nekaterih šolah znanje tretješolcev v minulem šolskem letu poskusno preverjali že sedmo leto, se to po novem obeta vsem šolarjem tretjih razredov, pa tudi vsem šestošolcem.
Pomembna sprememba je tudi pri NPZ za devetošolce: njihovi dosežki iz učnega jezika in matematike se bodo lahko odslej uporabili kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja. Razpisani rok za NPZ ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja je samo eden, zato se ob izračunavanju točk za učence, ki se roka zaradi bolezni ali kakršnih koli drugih razlogov ne bodo mogli udeležiti, pojavljajo številni pomisleki glede pravičnosti sistema.
Pristojni pojasnjujejo, da bi lahko ob nemogoči pripravi natančno enakih preizkusov znanja izvedba naknadnega roka pomenila dodatno obremenitev tako za učence kot tudi šole, zato bo izračun za točke manjkajočega devetošolca dala mediana dosežkov kandidatov na NPZ.
5. Ocenomanija
Pedagoška stroka že dlje časa opozarja na močno škodljivo vrednotenje otrok skozi ocene, pa tudi na porast odličnjakov v šolah in omejitve vpisov v srednje šole, ki lahko vodijo v različne duševne težave otrok in mladostnikov.
»Medtem ko je bilo včasih pomembno, kako je učenec prišel do cilja neke naloge, je danes pomembno zgolj to, da pride do cilja. In četudi do tja potrebuje dvakrat toliko časa kot njegov sošolec, si za opravljeno nalogo pogosto oba učenca prislužita enako oceno,« opozarja predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojca Mihelič.
Glede pomanjkanja usmerjanja otrok v proces učenja in začaranega kroga podeljevanja petic sogovornica meni, da je to približno tako, kot bi za startno črto postavili ferrarija in fička, in čeprav bo prvi avtomobil ciljno črto prečkal vsaj pol ure pred drugim, si bosta oba prislužila enako pohvalo.
»Pa vendar: katerega zdravnika boste sami prosili za pomoč, ko boste močno krvaveli iz arterije: tistega, ki bo za postavitev diagnoze potreboval dolge ure, ali tistega, ki bo takoj ukrepal in poskrbel za vašo rano?« je jasna Mojca Mihelič.
