Južnokorejski predsednik Yoon Suk Yeol je sinoči šokiral prebivalce, regijo in zaveznike z razglasitvijo vojnega stanja. V državi, ki je formalno še vedno v vojni s Severno Korejo, pa se to očitno ni se zgodilo zaradi grožnje zunanjega sovražnika, pač pa je Yoon obtožil opozicijsko Demokratsko stranko, ki ima večino v parlamentu, da izvaja »zakonodajno diktaturo« ter ruši ustavno ureditev. Dejal je, da onemogoča izvajanje osnovnih funkcij države z nedopustnimi proračunskimi rezi, nadleguje sodnike, odstavlja visoke ključne uradnike ter deluje v prid severne sosede. »To je jasno protidržavno delovanje zarote za spodbujanje upora ... Dragi sodržavljani, razglašam izredno vojno stanje za zaščito Republike Koreje pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil, za izkoreninjenje brezsramnih prosevernih in protidržavnih sil,« je dejal Yoon.
Presenečenje je bilo popolno in sprva ni bilo jasno, ali ima Yoon morda kakšne javno nerazkrite informacije o razlogih za takšno potezo, sploh ker je omenjal tudi Severno Korejo. To je bila prva razglasitev vojnega stanja v državi v času demokracije oziroma po letu 1979, ko so to storili zaradi atentata na diktatorskega razvojno naravnanega predsednika Park Cheng Heeja.
Po večernem televizijskem nagovoru Yoona je vojno stanje začelo veljati ob 23. uri po lokalnem času. To je pomenilo prepoved političnega delovanja, tudi v parlamentu, nadzor nad medijskimi vsebinami, možnost pridržanja brez razloga, prepoved shodov, stavk in tako naprej. Kljub temu pa ima parlament možnost, da vojno stanje prekliče z večino glasov, in opozicija je takoj sklicala zasedanje.
Poslanci zabarikadirani v dvorani
Kot je v kronologiji dogajanja navedel največji južnokorejski časnik v angleščini The Korea Herald, so okoli polnoči v parlament prispele varnostne sile, na strehi je pristal policijski helikopter, poslanci pa so se zabarikadirali v dvorani. Prišlo je tudi do prerivanja, pršenja z gasilnimi aparati, pred parlamentom pa se je zbrala množica, ki je zahtevala preklic predsednikove odločitve in njegovo odstavitev. Okoli ene ure zjutraj je 190 navzočih poslancev (od 300) soglasno zahtevalo preklic vojnega stanja. Tudi vodja predsednikove konservativne Stranke ljudske moči je dejal, da je bila Yoonova odločitev napačna. Varnostne sile so se potem začele umikati. Predsednik Yoon pa je kasneje sporočil, da bo odločitev parlamenta spoštoval in preklical vojno stanje danes na seji vlade, da pa vztraja pri zahtevi po končanju blokad dela vlade.
Več južnokorejskih zaveznic je izrazilo presenečenje nad dogodki. Združene države, ki imajo v Južni Koreji 28.500 vojakov, so sporočile, da o predsednikovi odločitvi niso bile vnaprej obveščene, na zunanjem ministrstvu so izrazili resno zaskrbljenost. Južna Koreja je ena največjih strateških in gospodarskih partneric ZDA v Aziji. Zaskrbljenost nad dogodki so izražali v Berlinu, Londonu, pričakovati je, da bo dogajanje vroča tema današnjega drugega dne zasedanja zunanjih ministrov članic Nata, ki s Seulom vse tesneje sodeluje. Predlani je Južna Koreja pri zavezništvu odprla diplomatsko misijo. Rusko-severnokorejsko sodelovanje je povečalo tudi vložek Seula v ukrajinski vojni.
Predsednik Yoon (64 let) je na oblasti od maja 2022. Doma ima zelo nizko podporo javnosti zaradi krize v zdravstvu, visokih cen, škandalov njegove soproge (za njeno ravnanje se je prejšnji mesec javno opravičil) in trditev, da se nagiba k avtoritarnemu vladanju, kar se bo samo še okrepilo. V anketi prejšnji teden so mu namerili 25-odstotno podporo. V zunanji politiki pa je okrepil sodelovanje z ZDA in Natom ter otoplil odnose z Japonsko.
