Aktivisti društva AETP, ki z javno objavo skrivaj pridobljenih posnetkov opozarjajo na razmere v živilskih obratih in se zavzemajo za odpravo reje živali v kletkah, so z objavo domnevno surovega ravnanja s kokošmi nesnicami na kmetiji Kaučič iz okolice Gornje Radgone znova dvignili obilo prahu. Na posnetkih je namreč med drugim videti v kletkah natlačene kokoši z oguljenimi vratovi, prav tako jajca, znesena na razpadajočih kadavrih …

Pohojen in razpadel kadaver

»To, kar smo videli, da denimo kokoš jajca nese na kadavru, je absurd. Niso problem sveži pogini kokoši, ki so na posnetkih prav tako vidni in so v tako velikih rejah običajni. Pohojen in razpadel kadaver, ki je poginjen vsaj tri, štiri dni, je nekaj povsem drugega. To zame ni sprejemljivo,« je kritičen dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri ljubljanski veterinarski fakulteti. Kaj pa pristnost posnetkov? »O tem v funkciji, ki jo opravljam, ne smem dvomiti. Tudi znanja nimam za to, da bi lahko dvomil. Moja dolžnost je, da jih pokomentiram takšne, kot so. In če se izkaže, da so neverodostojni, potem ima težavo tisti, ki jih je spravil v javnost,« je odvrnil Podpečan.

Kmetija Kaučičevih prek družinskega podjetja M. M. Kaučič z jajci in testeninami oskrbuje vrtce, šole, domove starejših, bolnišnice … po vsej Sloveniji. Podpečan nam je na vprašanje, ali bi mu, če bi bil vodja šolske prehrane, ob posnetkih, ki naj bi nastali v hlevu Kaučičevih, zazvonil rdeči alarm, odvrnil: »Najverjetneje da. Če na tej kmetiji z jajci v fazi, ko jih žival znese, res ravnajo tako, kot prikazujejo posnetki, se postavlja vprašanje, kaj počnejo z njimi kasneje. Če jim je popolnoma vseeno, da jih pobirajo s kadavrov, potem lahko podvomimo tudi o njihovem odnosu do jajc kot hrane. Če so razmere v hlevu takšne, kot so prikazane na posnetku, je na mestu tudi dvom o celotnem sistemu HACCAP (to je osnovna metoda zagotavljanja varnosti živil v prehranski verigi od pridelave surovin do končnega uporabnika, op. p.) v tej reji,« je bil oster Podpečan. Poudaril je tudi, da je lahko jajce, zneseno na kokošje truplo, sporno ne le z etičnega, ampak tudi z zdravstvenega vidika, saj na kadavru potekajo procesi razpadanja in lahko nastane okužba živila.

Moja dolžnost je, da posnetke pokomentiram takšne, kot so. In če se izkaže, da so neverodostojni, potem ima težavo tisti, ki jih je spravil v javnost.

Dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra
za dobrobit živali

Inšpekcija ugotovitev še ne razkriva

V zvezi s tem sta javnost skušala pomiriti tako generalna direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj kot tudi direktor njene inšpekcije Fabian Kos. Poudarila sta, da jajca nikoli ne gredo s kmetijskega gospodarstva k potrošnikom neposredno, ampak prek pakirnega centra, kjer jih sortirajo in označijo, tista, ki ne ustrezajo tržnim standardom, pa izločijo. Toda zamolčala sta, da imajo Kaučičevi lasten pakirni center jajc. Včeraj so nam na upravi to potrdili in dodali, da so ga lani pregledali njihovi inšpektorji.

Prvi med inšpektorji Fabian Kos je med ogledom posnetkov društva AETP v četrtkovi oddaji Tarča na Televiziji Slovenija dejal: »Strinjam se, da gre za vrsto kršitev zakonodaje tako glede dobrobiti živali kot tudi varne hrane.« In napovedal urgentni nadzor na kmetiji. Naslednji dan sta jo prečesali njihovi inšpektorici, ki sta, kot so sporočili Kaučičevi, ugotovili, da so njihove živali v dobri kondiciji. Našli sta sicer dve mrtvi in dve bolni kokoši, drugih nepravilnosti, predstavljenih v Tarči, pa da nista zaznali. Kaj konkretno sta ugotovili inšpektorici, smo želeli preveriti na upravi, a so se izgovorili, da postopek še ni končan, zato podrobnejših informacij ne morejo posredovati. »Dosedanji pregled je odkril določena neskladja,« je bilo vse, kar so nam zaupali.

Zakaj zaščitniki živali posnetka niso izročili inšpekciji?

Ker inšpektorici nepravilnosti, prikazanih v Tarči, menda nista zaznali, smo društvo AETP vprašali, kako si to razlagajo. Je nemara rejec čez noč počistil sledi, ki bi lahko kazale na domnevno okrutno ravnanje z živalmi? »Po naših informacijah je novinarka Tarče rejca prej obvestila o posnetkih, tako da je imel dovolj časa, da se pripravi,« je odgovorila Ana Lah, strokovnjakinja za odnose s podjetji in javnostjo v AETP.

Naši viri pravijo, da je kar nekaj ljudi že več kot mesec dni vedelo, da naj bi se na eni od kokošjih farm dogajalo nekaj neprimernega, nekateri so celo vedeli, kje. Da so prvi posnetki o domnevno surovem ravnanju z živalmi zakrožili konec lanskega novembra, nam je potrdil tudi Ožbalt Podpečan. Sam jih je, kot je dejal, takrat videl zelo na hitro na telefonu ene od novinark. Dejal je, da bi se mu zdelo prav, da bi društvo AETP to takoj prijavilo pristojni inšpekciji.

Ne vem, komu smo tako velika konkurenca v javnih zavodih, da se nas želi v celoti odkrižati. Kdo je tisti, ki mu gre naša reja tako zelo v nos?

Alenka Rojko, kmetija in podjetje M. M. Kaučič

Za »premierno« predstavitev so izbrali Tarčo

Toda namesto tega so aktivisti očitno čakali, da je ta tematika prišla na vrsto v oddaji Tarča. Odločitev, da posnetke »premierno« pokažejo šele 9. januarja na nacionalni televiziji, nam je Ana Lah takole utemeljila: »Presodili smo, da lahko z javno objavo naredimo več za živali. Epilogi inšpekcije, ne samo veterinarske, niso zadostni, ker je večina na posnetkih prikazanih problemov vtkanih v sistem. Ko prijaviš, ne smeš več govoriti o podrobnostih preiskave, ker bi to lahko vplivalo na inšpekcijski postopek.« Spomnila je na primer Wikileaks. »Tudi oni so dokazali, da so javne objave učinkovitejše. Ljudje na tak način pridejo do informacij, ki razkrivajo težave glede zakonodaje, inšpekcija pa je omejena samo na strogo sledenje zapisanim zakonom,« je dejala Lahova.

Po njenih pojasnilih je video o razmerah na kmetiji Kaučič sestavljen iz več posnetkov, narejenih na različne dneve, nobeden pa ni starejši od enega leta. »S tem se želijo snemalci prepričati, da reja ni bila slaba le na en specifičen dan,« je sklenila predstavnica AETP.

Rojko: Škoda, ki ste nam jo povzročili mediji, je neznosna

Kaučičevih včeraj nismo mogli priklicati, zato smo jim po elektronski pošti poslali pisna vprašanja. Proti večeru se nam je oglasila Alenka Rojko, direktorica in solastnica kmetije Kaučič, ki je v družinskem podjetju M. M. Kaučič odgovorna tudi za javna naročila. »Pišem vam od doma, ker sem v bolniškem staležu. Zadeva nas je preveč pretresla, da bi bila zmožna komentirati in odgovarjati na vsa zastavljena vprašanja. Danes smo imeli ponovno izredni nadzor. Večjih nepravilnosti niso ugotovili. Škoda, ki ste nam jo povzročili mediji, je neznosna. Ne vem, komu smo tako velika konkurenca v javnih zavodih, da se nas želi v celoti odkrižati. Kdo je tisti, ki mu gre naša reja tako zelo v nos?« se je vprašala. Priložila je dopis, včeraj naslovljen na javne zavode, ki jih podjetje M. M. Kaučič oskrbuje z jajci in testeninami. V njem so poudarili, da inšpektorji večjih neskladij pri njih niso ugotovili, da so posnetki društva AETP zmontirani, da se nekatere podrobnosti ne skladajo z notranjostjo njihovega hleva, da iščejo osebo, »ki je bila pripravljena uničiti še enega kmeta, ki dela pridno in pošteno«. Preverjajo tudi, ali je bil dejanska tarča kmet ali pa je nemara njihovo podjetje, ki javne zavode oskrbuje z jajci, prevelika konkurenca na javnih razpisih.

Dopis javnim zavodom

Spoštovani! 

Glede na medijsko izpostavljenost našega podjetja se počutimo dolžne in odgovorne, da vam podamo nekaj informacij direkt iz prve roke. 

V prvi meri bi vam želeli pojasniti nekaj pravnih dejstev, katere so novinarji združili v enoto. Na vaš javni razpis smo se prijavili kot podjetje M.M. KAUČIČ d.o.o., katere lastnik je v celoti g. Simon Rojko. Smo podjetje, ki ima lastno proizvodnjo testenin in obenem smo distributer ostalih mlevskih izdelkov iz konvencionalne in ekološke pridelave in tudi kot dobavitelj svežih kokošjih jajc. Nikakor pa mi nismo proizvajalec jajc. Mi na trg distribuiramo jajca iz različnih rej, glede na vaše zahteve po razpisu. Med drugim tudi distribuiramo jajca iz Kmetije Kaučič, katere lastnik je v celoti Kaučič Mirko, ki ima uradno registrirano baterijsko rejo in talno rejo. Kmetija Kaučič in naše podjetjem ni pravno povezano podjetje z nikomer. 

Posnetki, ki so se pojavili v medijih so bili zmontirani posnetki, katerih izvor še ni poznan. Zunanjost hleva je bila prikazana kot Kmetija Kaučič, notranjost pa še ni preverljiva, kajti določeni detajli se ne skladajo z njihovo notranjostjo hleva. Trenutno je še vse v preverjanju in v iskanju osebe, ki je bila pripravljena uničiti še enega kmeta, ki pridno in pošteno dela že celo življenje na kmetiji. Še vedno se preverja ali je bil dejanska tarča spotike sam kmet ali smo mi kot podjetje, ki distribuira jajca, prevelika konkurenca na javnih razpisih. 

Kakor koli, želeli smo vam pojasniti to, da ob izrednem inšpekcijskem nadzoru ni bilo ugotovljenih večjih neskladij, kot so bila prikazana v medijih in da kmetija normalno dela naprej, da so vse kokoši zdrave, v dobri kondiciji in da so jajca zdravstveno neoporečna. Vsa jajca iz hleva gredo v obrat pakirni center, kjer se jajca pregledajo, presortirajo in ustrezno označijo in nato transportirajo v prodajo. Tako, da nikoli ne 

gredo direktno jajca iz hleva v prodajo, ampak je še vedno vmesna postaja pakirni center. Še vedno pa zagovarjamo, da so jajca iz obogatenih kletk bolj čista, je manjša možnost salmonele, kot jajca iz hlevske ali proste reje. Jajca proizvedena iz hlevske oz. talne reje, so kokoši prav tako v hlevih, ne vidijo dnevne svetlobe, jedo enako hrano kot kokoši v kletkah, ampak lahko hodijo po celem hlevu, torej so iztrebki po vsem hlevu in tudi določen delež jajc se znese v kokošje iztrebke in tam je pa res večja možnost, da pride do prenosa salmonele na jajca. Saj vsi vemo, da salmonela je bolezen kokoši in ne jajc. Preko jajčne lupine pa se lahko prenese. 

Za nas kot distributerja in za vas kot naročnika je pomembno, da jajca prihajajo iz odobrenih obratov, ki so pod stalnim veterinarskim nadzorom, da se opravljajo vzorčenja na salmonelo po monitoringu in da so testi teh vzorčenj negativni. To je edini merodajni dokaz za nas in vas. Pa kljub vsemu je prav, da podpiramo slovenskega kmeta, ki je prav gotovo več pod inšpekcijskim nadzorom, kot drugi rejci iz tretjih držav od koder uvažamo jajca, kjer ne vemo sploh kakšni so tam standardi in pogoji za kokoši. In reja v kletkah je v Sloveniji dovoljena do leta 2027 oz. 2028. Kmetija Kaučič ima v planu prestrukturiranje v hlevsko oz. talno rejo vendar po planu v letu 2026, kar je v skladu z našo zakonodajo. 

Naša želja je, da še naprej uspešno sodelujemo z vami, kot smo do sedaj, kajti sami dobro veste, da nikoli ni bilo problema z jajci, da bi bila kakor koli zdravstveno neustrezna ali da bi jih vaši uporabniki zavračali. Nam je pa zelo žal, da so v tej medijski zgodbi bili izpostavljeni tudi vaši uporabniki, kot najbolj ranljive, občutljive osebe. 

M.M. KAUČIČ d.o.o. 

Alenka Rojko, odgovorna za javna naročila 

Priporočamo