Za otroke staršev, ki se ob neuspešnem iskanju pediatra za svojega otroka pritožijo ali kako drugače izpostavijo, se po opažanju ljubljanske zastopnice pacientovih pravic Duše Hlade Zore prosto mesto v kateri od ambulant pozneje vendarle nekako najde. A na to se ne gre zanašati. Kaj se dogaja z več kot desetino ljubljanskih otrok, ki so to jesen brez zdravnika, ni mogoče vedeti, ugotavlja sogovornica. Staršem v skrajnem primeru preostane nujna medicinska pomoč, je spomnila, kar pa je v takem primeru za družine le izhod v sili.
Nadomestna oskrba deluje, a ne za vse
Po oceni Hlade-Zoretove bo treba poiskati dolgoročne, a tudi kratkoročne rešitve za trenutne težave v primarni pediatriji, ki so v Ljubljani še posebno izrazite. Kot je spomnila sogovornica, so v glavnem mestu v preteklosti pediatra za svoje otroke izbirali tudi straši iz drugih krajev, trenutne razmere pa so, podobno kot v družinski medicini, tudi rezultat premalo premišljenega načrtovanja v preteklosti. »Težave, ki so se dolgo kopičile, bi bilo težko rešiti takoj. Kljub temu je treba že zdaj urejati oskrbo otrok, ki so brez zdravnika,« je poudarila. Možnost oskrbe v primeru nujnih stanj, ki je zagotovljena tudi za otroke brez zdravnika, preprosto ne zadostuje, je jasna sogovornica.
Spomnimo, da v zdravstvenih zavodih poskrbijo za otroke, ki so že bili njihovi pacienti in so zdravnika izgubili po njegovem odhodu ali upokojitvi, a ta oskrba ne zajame vseh otrok brez zdravnika. V glavnem mestu je bilo letos posebno težko najti zdravnike za dojenčke, ki še niso bili vpisani v kateri od ambulant, in druge predšolske otroke. Ambulant za neopredeljene, kamor se lahko zatečejo odrasli bolniki brez zdravnika, v primeru otrok ni. Tudi preventivni pregledi dojenčkov brez zdravnika v praksi niso samoumevni, smo poročali septembra.
Ali bo nova ureditev nadomestne oskrbe, ki bo glede na dosedanje napovedi ministrstva za zdravje z novim letom zamenjala dosedanje ambulante za neopredeljene, zajela tudi otroke brez zdravnika, še vedno ni znano. Po naših informacijah so v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, v zadnjih mesecih omenjali več različic teh sprememb. V zdravstvenih zavodih si tudi zaradi izkušenj z uvajanjem ambulant za neopredeljene v ministrskem mandatu Danijela Bešiča Loredana, ko je pozno obveščanje povzročilo zmedo in preglavice, želijo čimprejšnje in čim natančnejše informacije, smo neuradno izvedeli. Z osebjem, ki bo sodelovalo pri nadomestni oskrbi, morajo denimo pravočasno skleniti pogodbe. Odprto ostaja tudi vprašanje, kakšne bodo prihodnje obveznosti ambulant oziroma zdravnikov pri sprejemanju pacientov in kako bo s financiranjem primarne pediatrije. »Dogovori za zagotavljanje in izboljšanje dostopnosti do osebnega zdravnika pediatra še potekajo, ravno tako še ni dokončno dogovorjeno glede preoblikovanja ambulant za neopredeljene,« so nam minuli teden sporočili z ministrstva za zdravje.
Manjka stabilna zdravstvena politika
»Ključni so pogoji dela,« opozarja Denis Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Obremenitve pediatrov, ki delujejo v osnovnem zdravstvu, so velike, opozarja, bolje kot doslej bi bilo treba urediti tudi njihovo plačilo. Na eni strani je smiselno nagraditi tiste, ki so pripravljeni poskrbeti za otroke brez zdravnika, meni Baš, na daljši rok pa bo treba poskrbeti za vzdržne razmere v primarni pediatriji. Pokriti bo treba upokojitve, ki jih bo v primarni pediatriji v prihodnjih nekaj letih veliko, pri prihodnji ureditvi pa bo treba po mnenju pediatrov upoštevati specifike tega dela zdravstva. »V zadnjih letih se razen obljub ni veliko zgodilo,« opaža Baš. Aktualna prenova glavarinskih količnikov, s katerimi v zdravstvu merijo obremenitve posameznega zdravnika oziroma ambulante, po njegovi oceni ni ukrep, ki bi v osnovno zdravstvo pripeljal dodatne pediatre. »Ljudi je treba pritegniti s stimulacijami. Če so pogoji slabi, bodo bežali. Že dolgo smo opozarjali, da se lahko mreža enostavno sesuje.«
Kratkotrajni ukrepi, na primer pri nagrajevanju, brez jasnega dolgoročnega pristopa ne zadostujejo, so prepričani pediatri iz osnovnega zdravstva. Neprestane spremembe, ki se jim morajo vedno znova prilagajati, so v tem pogledu težava zase. »Potrebovali bi stabilno zdravstveno politiko, ne da je nekaj mesecev tako in naslednjih nekaj mesecev drugače,« je poudaril Baš.
