Ministrstvo za delo v okviru pokojninske reforme ni predvidelo podaljšanja pokojninske dobe; 40 let bo dovolj. Zadržano je tudi do dviga upokojitvene starosti. So pa na mizi ukrepi za zvišanje pokojnin in neto plač. Odprto ostaja vprašanje, kaj to pomeni za vzdržnost pokojninske blagajne. Novi zakon naj bi začel veljati leta 2025.

Potem ko je po fiasku s koalicijskimi vrhovi vlada Roberta Goloba z mize pospravila že napovedano davčno reformo, pokojninske pa ni predstavila, je ministrstvo za delo pred parlamentarnimi počitnicami vendarle podalo izhodišča za spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na mizi ni podaljšanja delovne dobe, kar pomeni, da bo 40 let dela še naprej dovolj za starostno upokojitev. Ostaja torej pogoj dopolnjenih 60 let in 40 let pokojninske dobe. Morebitno višjo upokojitveno starost bi kompenzirali z dvigom najnižje pokojninske osnove, uvajali pa bi jo predvsem z mehkimi ukrepi. Razmišljajo tudi o podaljšanju referenčnega obdobja za izračun pokojnine (trenutno 24 let), kar bi izravnali z višjim odmernim odstotkom.

Projekcije ministrstva »manj dramatične«

Pogovori s socialnimi partnerji, ki so izhodišča v roke dobili šele v torek, naj bi stekli septembra, ko se bodo začeli o njih pogajati na ekonomsko-socialnem svetu. Socialni partnerji naj jih do takrat po dogovoru ne bi komentirali. Pogajanja naj bi sicer končali do aprila 2024, zatem pa bi vlada zakonski predlog poslala v državni zbor. Sprejet naj bi bil do konca leta 2024, veljati pa bi začel leta 2025. »Posamezne spremembe bodo začele veljati postopoma in po dolgem prehodnem obdobju. Torej za zaposlene, ki so tik pred upokojitvijo ali blizu nje, ne bo večjih sprememb,« je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Spomnimo, da je napoved v nasprotju s priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki Sloveniji svetuje povišanje upokojitvene starosti na vsaj 62 let, pokojninske dobe za polno pokojnino pa s 40 na 42 let. Tako OECD kot evropska komisija namreč opozarjata, da se bodo zaradi hitro starajočega se prebivalstva in nizke upokojitvene starosti v Sloveniji izdatki brez pokojninske reforme do leta 2050 povečali z 10 odstotkov BDP na približno 16 odstotkov. Na ministrstvu odgovarjajo, da projekcije, ki so jih pripravili z Inštitutom za ekonomska raziskovanja, kažejo na manj dramatično sliko, in sicer dvig na približno 13,5 odstotka BDP.

Dejanska upokojitvena starost se viša

Zaradi tega, kot rečeno, ministrstvo kljub znanim pomislekom glede finančne (ne)vzdržnosti pokojninske blagajne vztraja, da med izhodišči podaljšanja pokojninske dobe sploh ne bo. Kot pravijo, so upoštevali, da imamo kljub kasnejšemu vstopu mladih generacij na trg dela še vedno visok delež zaposlenih, ki fizično delajo, in da je 40 let dovolj, če želimo omogočiti upokojitev pred »iztrošenostjo uma in telesa«. Višanje upokojitvene starosti bodo ob tem skušali »spodbuditi in nagraditi, ne pa vsiliti«. »Morebitna višja upokojitvena starost bi bila kompenzirana z dvigom najnižje pokojninske osnove,« so poudarili.

Na ministrstvu k temu dodajajo, da dejanska povprečna starost ob upokojitvi zadnjih deset let hitro narašča. Za moške se je tako dvignila s 60,9 na 62,7 leta, za ženske pa z 58,5 na 61,5 leta. Tudi če se v pokojninskem sistemu ne spremeni nič, se bo do leta 2046 po projekcijah Inštituta za ekonomska raziskovanja povprečna upokojitvena starost v Sloveniji dvignila na 64,9 leta. V Sloveniji se sicer trenutno v povprečju upokojujemo pri 62 letih. Slovenija je trenutno med tistimi razvitimi državami, kjer je delež življenjske dobe, ko je posameznik upokojenec, med najdaljšimi.

Spodbude za delo starejših

Problematično z vidika vzdržnosti pokojninskega sistema je tudi, da je v starosti med 59 in 64 let delovno aktivnih samo 31 odstotkov ljudi, povprečje EU pa je 49,5 odstotka. Zaradi tega želi ministrstvo podaljšati nekatere ukrepe, namenjene spodbujanju dela starejših, in uvesti nekatere nove.

Nadaljevali bi izplačevanje 40 oziroma 20 odstotkov pokojnine za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe. Prav tako bi ohranili dodatni odmerni odstotek za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe, delno upokojitev in subvencije za prispevke starejših. Novost je predlog kariernega razgovora delodajalca z delavcem, starim med 55 in 60 let, o prilagajanju delovnih obremenitev. Med predlogi je še tako imenovani sistem 80/90/100, po katerem bi delavec delal z 80-odstotno obremenitvijo, prejemal 90-odstotno plačo, prispevke pa bi imel s pomočjo subvencije polno plačane.

Na mizi so tudi dodatni ukrepi tako za zvišanje pokojnin kot neto plač. Pokojnine se sedaj usklajujejo vsaj enkrat na leto, s seštevkom 40 odstotkov inflacije in 60 odstotkov letne rasti plač. Ministrstvo predlaga, da v formuli za indeksacijo večji delež predstavlja rast cen življenjskih potrebščin, torej inflacija, ki ta čas raste hitreje od plač. Na tak način bi se predvidoma zvišale pokojnine. Neto plače pa bi lahko zvišal predlog postopnega izenačevanja prispevne stopnje zaposlenih in delodajalcev. Prvi trenutno prispevajo 15,5 odstotka, drugi pa 8,85, potem ko je bil leta 1997 uveden začasni ukrep za ohranjanje delovnih mest. Zamisel je, da bi se eni drugim bolj približali, vendar na nižji skupni stopnji.

Uvedba bruto sistema

Spomnimo, da vlada pri predlogih izhaja iz izhodišč, ki so jih socialni partnerji uskladili leta 2017. V skladu z enim od ciljev naj bi postopno dosegli, da bi posameznikova pokojnina ob upokojitvi znašala vsaj 70 odstotkov zneska, ki ga je prejemal kot plačo. Na ministrstvu poleg tega predlagajo dvig odmernega odstotka za vdovske pokojnine. Nadalje bi uvedli plačevanje polnih prispevkov ne glede na vrsto dohodka oziroma obliko zaposlitve. Dodajajo še: »Namesto zdajšnjega sprotnega prevajanja plač iz bruto v neto na podlagi povprečnih plačanih davkov in prispevkov med izhodišči predlagamo, da se pri odmeri pokojnine upoštevajo bruto plače, ki se ob upokojitvi preračunajo v neto plačo po takrat veljavni obdavčitvi in stopnji prispevkov. Tako zagotovimo večjo korelacijo med dejansko plačanimi prispevki in pokojnino, večjo primerljivost s pokojninskimi sistemi v tujini ter nekoliko poenostavimo postopke.«