Medtem ko podporniki jedrske energije menijo, da je projekt gradnje drugega jedrskega bloka v Krškem (JEK 2) ustavljen, so nasprotniki prepričani, da »vlada zavzeto tlakuje pot temu projektu«. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je novembra v javno razpravo poslalo resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki na več mestih predvideva zgraditev novega jedrskega bloka za nadaljnjo rabo jedrske energije v Sloveniji; med možnostmi navaja celo dva jedrska reaktorja skupne moči 2400 megavatov in modularne reaktorje. Jedrska skupnost je dokument pozdravila, nevladniki pa so ogorčeni.
JEK 2 kot TEŠ 6 ali Magna
Način vodenja projekta po njihovem mnenju »preveč spominja na poti, ki so vodile do projektov, kot sta TEŠ 6 in Magna«, je izpostavil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. »Državni vrh sprejema politične dokumente, ki jedrsko energijo obravnavajo kot sveti gral in namenoma ne omenjajo njenih slabih plati – vse to brez kakršnihkoli finančnih informacij ali podatkov o projektu, saj ta sploh še ne obstaja. Politika v zaprtem krogu sprejema dokumente, ki bodo javnosti in civilni družbi povsem odvzeli moč soodločanja, energetskim in kapitalskim interesom pa ponovno odprli prosto pot,« je dejal. Omenjena resolucija je sicer v javni obravnavi in javnosti prosto dostopna od novembra. »Slovenska energetika znova kaže, da projektov ne zna delati drugače kot netransparentno in za zaprtimi vrati,« je zapisala Lidija Živčič iz Focusa.
Resolucija o miroljubni rabi jedrske energije je strateški dokument, ki navaja, da je »zgraditev novega bloka jedrske elektrarne strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo in za prehod v nizkoogljično družbo«. V dokumentu je zapisano, da ima Slovenija z razvitim jedrskim programom in pripadajočo infrastrukturo »podlago in zaupanje za širitev jedrskega programa s ciljem dolgoročne uporabe jedrske energije in izvedbe investicij v jedrske novogradnje«. Besedilo, ki ga bodo morali poslanci šele potrditi, vsebuje tudi navedbo, da državni zbor podpira širitev uporabe jedrske energije z zgraditvijo nove jedrske elektrarne kot projektom državnega pomena.
Resolucija hkrati konkretno opredeljuje, da bo nov jedrski blok »na gorvodni lokaciji ob obstoječi jedrski elektrarni«. Kakšen bo, iz dokumenta ni razvidno, saj ta pušča odprta vrata tudi jedrskim blokom nove generacije, to je malim modularnim jedrskim reaktorjem, ki so sicer v zahodnem svetu šele v razvoju, peščica pa jih deluje v Rusiji in na Kitajskem. Resolucija predvideva, da bo državni zbor v prihodnosti pristojne institucije pozval k pripravi posebnega zakona za jedrske novogradnje.
Močna opozicijska fronta
Nevladniki v dokumentu vidijo prvi jasen signal, da se projekt JEK 2 uresničuje. »Verjetnost podražitve elektrike je pri JEK 2 še večja kot v primeru TEŠ 6, saj je v igri desetkrat več denarja, najmanj 17 milijard evrov. Pričakovati je, da se bo ta številka še bistveno povečala; izkušnje z gradnjo novih jedrskih reaktorjev iz tujine namreč kažejo, da se cena projekta med realizacijo pogosto vsaj podvoji. Kar pa ne zajema dodatnih milijardnih stroškov, ki jih cena električne energije ne krije, vključno z državnimi jamstvi, stroški razgradnje, skladiščenjem odpadkov, jedrskimi raziskavami in izobraževalnimi programi, zavarovanjem tveganja,« so zapisali v Umanoteri. Naj ob tem omenimo, da se skope uradne ocene vrednosti projekta vrtijo med 10 in 15 milijardami evrov. V Umanoteri so še spomnili, da se je vlada zavezala, da bo pred investicijsko odločitvijo za JEK 2 preverila podporo javnosti na posvetovalnem referendumu. Tega premier Golob napoveduje okrog leta 2027. Že danes je jasno, da bo opozicijska fronta nevladnikov močna.
V Greenpeace Slovenija menijo, da jedrska energija v Sloveniji ne bi smela imeti dolgoročne prihodnosti. Energetsko prihodnost naše države vidijo izključno v obnovljivih virih energije – soncu, vetru in geotermalni energiji – poudarjajo tudi nujnost učinkovite rabe energije. »Širjenje jedrskih kapacitet predstavlja časovno in finančno oviro razvoju čistih energetskih alternativ, ki so trenutno tudi edina možna alternativa primanjkljaju ob zaprtju TEŠ, ki naj bi se zgodilo najkasneje leta 2033,« je dejala Sara Kosirnik iz Greenpeace Slovenija. Jonas Sonnenschein iz Umanotere pa se sprašuje, koliko bo JEK 2 stal, kdo ga bo financiral in ali bo država zagotovila jamstvo. Odgovorov na ta vprašanja še ni, saj se še ni začelo umeščanje v prostor, prav tako investitorica, to je Gen energija, še ni sprejela nobenih investicijskih dokumentov.
Po napovedih premierja Goloba bo za JEK 2 pripravljen specialni zakon. Odgovori na vprašanja, ki jih izpostavlja Sonnenshein, bodo opredeljeni v investicijski dokumentaciji in omenjenem zakonu. Naj ob tem izpostavimo, da resolucija o miroljubni rabi jedrske energije resda odpira vrata projektu JEK 2, a ne daje nobenega zagotovila, da bo JEK 2 nazadnje tudi zgrajen. Je le prvi sramežljiv, a jasen korak v smeri začetka uresničevanja projekta, ki pa ne določa njegove usode.
