Po vetu državnega sveta je bilo za potrditev spremembe zakona glede preimenovanja praznika, ki ga obeležujemo 15. septembra, potrebnih 46 glasov. DZ je sicer že ob prvem glasovanju predlog potrdil z 51 glasovi.
Pobudniki veta v državnem svetu so poudarili, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja in večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom, zato po njihovem mnenju ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. "Po prvi svetovni vojni je bila Primorska priključena k Republiki Italiji, ki je med drugo svetovno vojno kapitulirala leta 1943 in prišla na stran zaveznikov. Primorska ji torej ni bila odvzeta kot vojna kazen, temveč je bila tudi z italijanskim soglasjem vrnjena matični domovini. Vrnitev je bila namreč izvedena na podlagi Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947," je na današnji seji pojasnil svetnik Branko Tomažič.
Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD Meiro Hot na čelu pa so prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ne ustreza niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika. Kot je dejala poslanka SD, "sprememba morda deluje simbolično, a v resnici je njen pomen mnogo večji, dotika se primorske tradicije boja za svobodo in identiteto ter ponosa ljudi, ki so dolga leta vztrajali in se borili za to, da ostanejo del matične domovine". Po njenih besedah Primorci vedo, da se niso nikoli vrnili, ker niso nikoli nikamor odšli. "Mi smo tam bili in vselej smo ostali del slovenskega narodnega ozemlja," je dejala poslanka.
Podporo spremembi zakona je v stališču poslanske skupine SD napovedal tudi Soniboj Knežak. Tudi drugi koalicijski poslanci so v stališčih izpostavili, da so na Primorskem vedno praznovali priključitev in nikoli vrnitve Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri. Po besedah Nataše Sukič (Levica) so zato želeli predlagatelji zgolj popraviti "terminološko napako, na katero so že dolgo opozarjali zgodovinarji, različna združenja in nenazadnje Primorke in Primorci sami".
Tudi Robert Janev (Svoboda) je obžaloval, da tista vlada, ki je uvajala ta praznik, ni želela upoštevati, pod katerim imenom ga Primorci praznujejo že ves čas in je "svojo argumentacijo osredinila okoli političnih pogledov, ki so ji pač ustrezali takrat in ji ustrezajo še danes".
Andrej Poglajen (SDS) pa je predlagani zakon označil za ideološkega. "S takim poimenovanjem omogočate enačenje slovenske borbe s tedanjim italijanskim nacionalističnim imperializmom in aneksionizmom," je dejal. Preimenovanje poimenovanja praznika iz vrnitve v priključitev je po njegovih besedah skrajno žaljivo in nedopustno do več desetletne želje prizadevanj in borbe Primork in Primorcev.
"Nekaterim očitno nikoli ne bo jasno, pa če še tisočkrat povemo: priključiš nekaj, kar ni bilo tvoje, vrnjeno pa ti je nekaj, kar je bilo od nekdaj tvoje in ti je bilo odvzeto," je dejal tudi Aleksander Reberšek (NSi). Po mnenju NSi se v državi soočamo z mnogo večjimi izzivi, kot je preimenovanje praznikov. "Če s svojim delom nimaš kaj pokazati, pač hraniš svoje volivce z ideološkimi temami," je dodal Reberšek.
