Slovenija je leta 2002 zavoljo gradnje avtocestnega križa odpravila odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. To je storila zato, da ta strošek ne bi preveč prizadel državnega proračuna, a so ga pozneje gradbeni baroni še bolj izpraznili, kot bi ga odškodnina. Leta 2011 je državni zbor na predlog takratnega kmetijskega ministra Dejana Židana odškodnine vrnil v zakon o kmetijskih zemljiščih, da bi graditelje odvrnili od pozidave najrodovitnejših površin in da bi z 20 milijoni evrov, kolikor naj bi se jih nateklo vsako leto z odškodninami, prispevali tudi k ponovnemu oživljanju zaraščenih kmetijskih površin.

Zaradi gradnje avtocest je država leta 2002 odpravila odškodnino za gradnjo na kmetijskih zemljiščih. Investitor avtomobilske lakirnice Magna v Hočah jo je pred slabim desetletjem sicer moral plačati, a je bila občutno nižja, kot se napoveduje s spremembo zakonodaje. Foto: Tatjana Pihlar
Odškodnina za pozidavo znova navzgor: “Kaj vi to mislite resno ali se hecate?”
Osnutek novele zakona o kmetijskih zemljiščih je eden od sedmih zakonskih predlogov, s katerimi kmetijsko ministrstvo uvaja mini agrarno reformo. Ta zakonska sprememba, ki po končani javni obravnavi še ni zapustila soban kmetijskega ministrstva, med drugim predvideva občutno zvišanje odškodnine za pozidavo kmetijske zemlje. “Kaj vi to mislite resno ali se hecate?” je le ena od številnih pisnih pripomb, ki jih je ministrstvo prejelo v zvezi s tem.