Poslanci državnega zbora bodo jutri ponovno odločali o noveli družinskega zakonika. Državni svet je namreč prejšnji teden izglasoval odložilni veto na spremembe. Tokrat bo tako za sprejem popravkov potrebnih 46 poslanskih glasov, a pričakovati je, da koalicija s tem ne bo imela težav, saj je ob prvem glasovanju zakon podprlo 48 poslancev, proti pa jih je bilo 29. Spomnimo, da poslanci s popravki zakonodaje le uresničujejo odločitev ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je zakonska ureditev, ki istospolnim parom onemogoča zakonsko zvezo in posvojitev otrok, diskriminatorna oziroma neustavna.
Enake pravice za posvojitev
že veljajo
O spremembah je danes zaradi vloženega veta znova razpravljal in jih potrdil odbor DZ za delo. Poslanka Gibanja Svoboda Sara Žibrat je državne svetnike, ki so glasovali za veto, spomnila, da spremembe le še formalno odpravljajo diskriminacijo istospolnih partnerjev, saj se v praksi te rešitve že izvajajo. Ustavni sodniki so namreč ob ugotovitvi diskriminacije določili, da se do odprave neustavnosti šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in da za razno- in istospolne pare veljajo enaka pravila za posvojitev otrok.
Alenka Helbl iz SDS je v razpravi izpostavila enega glavnih pomislekov nasprotnikov novele. Po njenih navedbah je posvojitev pravica otroka, da zaživi v najprimernejši družini zanj, ne pa pravica dveh oseb, ki sta si zaželeli otroka. A da je korist otroka na prvem mestu, se ne spreminja, kvečjemu se krepi. »Zakonodajalec in vlada nista izkazala, da odrekanje možnosti skupne posvojitve istospolnima partnerjema, ki živita v partnerski zvezi, utemeljujejo posebej tehtni razlogi. Odrekanje možnosti skupne posvojitve partnerjema istospolne partnerske zveze dejansko nasprotuje samemu bistvu posvojitve, ki je v zagotovitvi stabilnega, ljubečega in podpornega okolja za otrokov razvoj,« je v zvezi s tem zapisano v odločbi ustavnega sodišča.
Še več, ustavno sodišče je izpostavilo, da je v določenih primerih že na prvi pogled očitno, da sporni ukrep celo preprečuje varstvo največje koristi otroka, denimo v primeru, ko otrok že živi s partnerjema istospolne partnerske zveze kot rejnikoma in se izkaže, da bi bila posvojitev otroku v največjo korist, rejnika pa najprimernejša posvojitelja. »Zato ukrep v teh primerih več kot očitno ni primeren za dosego zasledovanega cilja,« lahko še preberemo v odločbi.
Postopek posvojitve
se ne spreminja
Ob robu ponovnega odločanja smo se pogovarjali tudi z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simonom Maljevcem. Poudaril je, da se postopek posvojitve z novelo v ničemer ne spreminja, spreminja se zgolj to, kdo lahko odda vlogo. »Vse, kar spremembe prinašajo, je to, da lahko istospolni partnerji kandidirajo za skupno posvojitev otroka,« je dejal. Presoja največje koristi otroka je namreč po naravi stvari mogoča le v okviru posamičnega postopka. Pri tem je ključnega pomena najprej individualna presoja centra za socialno delo o primernosti posvojitelja, nato individualna presoja pri izbiri najprimernejšega kandidata za posvojitev konkretnega otroka ter nazadnje individualna presoja sodišča v okviru postopka odločanja o konkretni posvojitvi.
Ali bosta bodisi raznospolna bodisi istospolna partnerja dejansko izbrana kot najprimernejša skupna posvojitelja, je torej v vsakem primeru predmet presoje v individualnem upravnem in sodnem postopku. Zaradi narave postopka so tako strahovi pred tako imenovanim preskakovanjem vrst – kar se pogosto pojavlja kot očitek nasprotnikov sprememb – neutemeljeni. Lani je bilo skupno 40 posvojitev, od tega 23 iz tujine, medtem ko je po besedah Maljevca trenutno okoli 600 prosilcev za posvojitev. Na ministrstvu za delo so sicer ob robu čakanja, da se postopki zaključijo, znova poudarili, da v vmesnem času istospolni pari že lahko vložijo vlogo za skupno posvojitev, prav tako lahko sklepajo zakonske zveze.
