Vedno več ljudi se zaveda, da je že skrajni čas, da se odkrito soočimo z resničnimi globalnimi izzivi, med katere zagotovo spadajo okoljski in družbeni izzivi, torej med drugim globalno segrevanje, izkoriščanje otroške delovne sile in podobno. Podjetjem, ki upoštevajo okoljska, družbena in korporativna merila, pri izbiri in upravljanju naložb ni edini cilj, kako donosna je neka naložba, ampak tudi, kako poslovanje podjetja vpliva na okolje ali družbo, kako ravna s svojimi zaposlenimi ter kakšen sistem nadzora in upravljanja imajo. Zato v finančnem svetu postaja kratica ESG v zadnjem času vedno bolj priljubljena, pomeni pa pri izbiri naložb upoštevanje tako imenovanih dejavnikov ESG, po slovensko upoštevanje okoljskih, družbenih in korporativnih meril (angl. environmental, social and governance factors).
Pri upravljanju donos ni edini cilj
»Epidemija koronavirusa je prinesla nekakšno katarzo, saj so v njej mnogi dokončno spoznali, da se po krizi ne smemo vrniti zgolj na stara pota, na katerih nismo dovolj skrbeli za okolje in širšo družbo. Po krizi moramo nekatere dejavnosti in procese postaviti na novo, boljšo osnovo. Pri tej je ključno zavedanje, da s svojim delovanjem vplivamo na našo okolico, in prizadevati si moramo, da je negativnih vplivov v smislu degradacije okolja in podobnega čim manj oziroma da imamo na okolje nevtralen vpliv in da je na drugi strani seveda tudi čim več pozitivnim vplivov našega delovanja. Če to prevedemo v finančni svet – zgolj doseganje visokega donosa ni več dovolj, pomemben je tudi način, s katerim ga dosežemo. Ta mora imeti tudi drugo dimenzijo in prav to predstavljajo tako imenovana merila ESG,« je povedala Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A.
Evropsko direktivo (IORP II), ki pokriva evropske pokojninske sklade, je v slovenski pravni red prenesel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2G. Na podlagi tega morajo od začetka leta tudi slovenski izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) člane svojih pokojninskih načrtov seznaniti s tem, ali v svojih naložbenih politikah upoštevajo okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja družb. Presoja meril ESG ni obvezna, je pa nujno, da se novi člani pokojninskih načrtov pred vključitvijo seznanijo s tem, ali se merila upoštevajo ali ne.
Enotnih meril v EU še ni
V slovenskih pokojninskih skladih je trenutno zbranih približno 3 milijarde evrov in med upravljalci jih je nekaj prvih že napovedalo, da bodo pri upravljanju sredstev začeli upoštevati tudi načela družbeno odgovornega investiranja. V Pokojninski družbi A z julijem posodabljajo svoja pravila upravljanja. Karmen Dietner je pojasnila: »Trenutno na ravni Evropske unije še ne veljajo enotna merila za dejavnike ESG, zato smo zasnovali svojo metodologijo, po kateri bomo le-te presojali. V želji, da bi bili čim bolj konkretni in pregledni, smo za vsak sklad oblikovali svojo metodologijo, na podlagi katere bomo računali tako imenovano oceno ESG. Za posamezne naložbe bomo ocene pridobivali od institucij, ki se profesionalno ukvarjajo z ocenjevanjem naložb.« Pri naložbah, ki ne bodo imele takšne ocene, pa bodo v Pokojninski družbi A sledili vodilu, da posamezne naložbe financirajo družbeno odgovorne cilje oziroma da podjetja delujejo v panogi, ki je prepoznana kot družbeno odgovorna. »Nato imamo za vsak sklad točno določeno, kolikšen delež naložb mora imeti pridobljeno oceno ESG in kakšna je minimalna sprejemljiva ocena ESG. Ker bo vzpostavitev navedenega predstavljala velik zalogaj za našo ekipo, bo do konca leta prehodno obdobje, s prvim januarjem 2022 pa morajo vsi trije skladi dosegati oziroma presegati minimalne postavljene ocene ESG. Vse navedeno bomo vključili tudi v naša poročila o poslovanju, tako da bodo v prihodnje člani naših pokojninskih načrtov lahko spremljali, kakšne ocene ESG dosegajo naši skladi in kako se te spreminjajo,« je dodala Dietnerjeva.
Z roko v roki s pokojninskim varčevanjem
Upoštevanje meril ESG ima pozitiven ali nevtralen vpliv na donose naložb. Če upoštevamo še donose, prilagojene za tveganje (risk-adjusted returns), pa so naložbe in družbe, ki upoštevajo ESG, praviloma bolj donosne.
To gre z roko v roki z dolgoročnimi oblikami varčevanja, kot je denimo varčevanje za pokojnino. Tudi zaradi navedenega in po drugi strani zaradi pritiskov varčevalcev so v nekaterih državah, med katerimi prednjačijo skandinavske, pokojninski skladi že začeli spreminjati alokacije njihovih portfeljev ter se umikajo iz panog in podjetij, ki imajo na primer visok ogljični odtis, se ukvarjajo z izdelavo in prodajo orožja ali se na druge načine ne skladajo z načeli družbeno odgovornega investiranja. Navedeno lahko zelo odstopa glede na panogo, na splošno pa glavnina dosedanjih raziskav potrjuje, da upoštevanje meril ESG prinaša manjše tveganje, hkrati pa ne vodi tudi v manjše donose, temveč manjše tveganje povzroči enake ali večje donose.
Vse, kar je zeleno, ni nujno zlato
Ker trenutno na ravni Evropske unije ali širše še ne veljajo enotni standardi, kaj se sploh šteje kot družbeno odgovorno investiranje oziroma kaj vse sestavlja merila ESG, moramo biti pri investiranju v takšne naložbe kljub vsemu pozorni, saj se pojavljajo tudi družbe, ki nimajo pristnih namenov na tem področju in želijo le zlorabiti dobro ime za pridobivanje sredstev vlagateljev. Ravno zato se pospešeno razvijajo enotne metodologije, tako na ravni Evropske unije kot drugje. Določili bodo skupne standarde, ki jih bodo morale upoštevati naložbe, če se bodo hotele označiti kot družbeno odgovorne. Tako se bodo v prihodnje vlagatelji lažje odločati, kam in na podlagi katerih kriterijev investirati svoje prihranke. vt
