Odbor DZ za delo je danes obravnaval dolgo pričakovani predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Zadnje spremembe, ki so se začele uporabljati novembra 2023, so namreč močno razburile delodajalce, ki so opozarjali, da so povsem neživljenjske. Sledilo je zbiranje pripomb, nato pa dolgotrajno usklajevanje socialnih partnerjev o ponovnem posegu v zakon.
Ministrstvo za delo v novem predlogu novele zakona o evidentiranju delovnega časa predvideva črtanje evidentiranja podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, vpisovanje določenih podatkov pa bo po novem dovoljeno mesečno, in ne več dnevno oziroma tedensko, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.
Gre za evidentiranje ur v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki jih je treba zdaj vpisovati dnevno, ter tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa, ki ga je treba zdaj beležiti tedensko.
Prav tako se s predlogom novele redefinira osebe, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence. »Zakon bolj jasno določa, da je to potrebno storiti tudi za tiste, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov, začasno ali občasno delo upokojencev ter začasno ali občasno delo v kmetijstvu,« je povedal Feketija. Predlog ob tem prinaša izrecno določilo, da evidence niso potrebne za poslovodne osebe.
Predlagani sta tudi izrecna določitev, da mora delodajalec evidenco hraniti na sedežu ali kraju opravljanja dela delavca, in dopolnitev načinov obveščanja delavca o podatkih iz evidence, tako da bi bila lahko po novem posredovana tudi po elektronski pošti. Zakonodajno-pravna služba DZ po vladnih pojasnilih in vloženem dopolnilu redakcijske narave na predlog zakona ni imela pripomb. Odbor je predlog novele, ki jo DZ obravnava po skrajšanem postopku, danes potrdil s 13 glasovi za in nobenim proti.
Razprava potekala v znamenju medsebojnih obtožb
Predlog novele podpira tudi Državni svet Kot je v imenu državnih svetnikov dejal Danijel Kastelic, pozdravljajo zlasti zmanjšanje administrativnega bremena z vidika črtanja evidentiranja odmora. Jih pa skrbi potencialno podvajanje evidenc za študente in upokojence, saj da bi to za podjetja pomenilo »birokratizacijo delovnih procesov ter s tem povezane dodatne stroške«. Hkrati je komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pozvala, da je treba zakonodajo v bodoče sprejemati bolj premišljeno.
Predstavniki opozicije so v razpravi opozorili, da so na neživljenjskost sedaj veljavne novele opozarjali že ob njenem sprejemanju spomladi 2023. Spremembe so šle sicer v uporabo pol leta pozneje, novembra 2023. Kot je dejala Karmen Furman (SDS), so spremembe zakona nujne in potrebne, da se odpravi sprejete »neumnosti«. Spomnila je, da so v SDS s svojimi predlogi v DZ trikrat skušali odpraviti uzakonjene spremembe, a so bili vsakič zavrnjeni.
»Neumen je tisti, ki vztraja pri svojem, čeprav se morda v praksi kakšne stvari izkažejo za nerealne,« je poslanki SDS odvrnila Sara Žibrat (Svoboda). Po njenih besedah so bili predlogi SDS izrazito na strani delodajalcev, medtem ko koalicija sledi usklajenim predlogom na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da popravek zakonodaje ne pomeni nič tragičnega, se je pa obregnil ob socialni dialog. Če bi bil ob usklajevanju prejšnje novele bolj kakovosten, ne bi imeli »nepotrebnega džumbusa«.
Vlada je s socialnimi partnerji usklajen predlog novele zakona sprejela decembra lani. Kot je tedaj seji izpostavil minister za delo Luka Mesec, je bilo to področje ob ponovni vzpostavitvi socialnega dialoga »uspešna testna vožnja vzpostavljanja zaupanja med socialnimi partnerji«. »Mislim, da je socialni dialog v Sloveniji s tem prestal kritično točko in ima lepo popotnico, da izpeljemo v soglasju s socialnimi partnerji druge, veliko pomembnejše in večje izzive, ki so pred nami, na čelu s pokojninsko reformo in zdravstveno reformo,« je takrat ocenil minister.
