Z ambulantami specializantov in ambulantami z dodatnimi medicinskimi sestrami bi se morala – vsaj glede na dosedanje napovedi – opazno povečati dostopnost ambulant družinske medicine. V praksi je učinek še negotov, tudi zaradi pomislekov na račun nedorečenosti teh ukrepov.
Na zadnji dan marca je bilo v Sloveniji brez zdravnika 135.684 ljudi, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V Ljubljani in vrsti bližnjih krajev se lahko prebivalci v taki situaciji vpišejo le v ambulantah za neopredeljene paciente. V glavnem mestu so pred kratkim odprli enajsto, potem ko so bile obstoječe večkrat zapolnjene. Kdaj si bo mogoče znova izbrati osebnega zdravnika, ni znano. Negotovi so tudi učinki novosti, ki so pred vrati.
Za tri mesta bodočih specializantov družinske medicine, ki so bila na prvem letošnjem razpisu namenjena ljubljanskemu zdravstvenemu domu, po prvih podatkih ni prispela še nobena prijava. V zdravstvenem domu letos tudi niso zaposlili dodatnega specialista družinske medicine, sočasno je zavod zapustila družinska zdravnica. Osem tujih zdravnikov je v postopku pridobivanja poklicne kvalifikacije, pojasnjujejo v zdravstvenem domu; med njimi so tudi družinski zdravniki. O možnosti dela v Ljubljani se pogovarjajo še z več zdravniki iz tujine. Dodatno vpisovanje pacientov v ambulantah mladih zdravnikov v četrtem letu specializacije iz družinske medicine – pogoje za to bo po ocenah ministrstva za zdravje letos v vsej državi izpolnjevalo okrog 15 specializantov – v tem zavodu nasprotno še ni na vidiku. V četrtem letu specializacije so trenutno trije, vsi so na študijskem dopustu pred specialističnim izpitom. Preostali specializanti družinske medicine, ki so pri njih zaposleni, še niso dovolj blizu konca specializacije.
Prag, pri katerem lahko ambulante družinske medicine zavrnejo dodatne vpise, je pri 1895 glavarinskih količnikih. V primeru bodočih ambulant specializantov je zgornja meja postavljena pri 800 glavarinskih količnikih. Kdaj jo ambulante dosežejo, je v obeh primerih odvisno od števila pacientov in njihove starosti.
V ambulantah družinske medicine bodo v prihodnje delale tudi dodatne medicinske sestre, so predvideli v vladi. Tovrstnih ambulant naj bi bilo predvidoma sto. Medicinska sestra, ki je doslej pokrivala po dve ambulanti, se bo v tem primeru posamezni ambulanti posvetila v celoti, ambulante pa bodo morale ob kadrovskih okrepitvah sprejemati dodatne paciente. Prag, do katerega morajo sprejemati paciente, bi se dvignil za dodatnih 300 glavarinskih količnikov.
Ministrstvo za zdravje je ta mesec objavilo poziv ambulantam družinske medicine, da v time vključijo dodatne diplomirane medicinske sestre. »Z vzpostavitvijo novega standarda, pri katerem bo namesto 0,5 diplomirane medicinske sestre v timu ena diplomirana medicinska sestra, želimo povečati dostopnost do osebnega zdravnika ter zagotoviti višjo kakovost zdravniške obravnave in boljše timsko delo,« je potezo utemeljilo ministrstvo.
300 pacientov, ki jih ni mogoče izpisati
Mariborski zdravstveni dom se na poziv ministrstva ni odzval. »V naših timih družinske medicine za to ni bilo zanimanja,« pojasni Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Zakaj ga ni bilo? »Gre za projektno rešitev, ki hkrati za seboj potegne vpis okoli 300 pacientov. Ko jih enkrat vpišeš, jih ne moreš več izpisati. Ministrstvo za zdravje poleg tega ni jasno predpisalo kompetenc medicinske sestre, prav tako ZZZS ni določil nabora storitev, ki naj bi jih opravljale. Dokler to ne bo razčiščeno, interesa ne bo.« V mariborskem zdravstvenem domu imajo po drugi strani že zdaj »specializantsko« ambulanto družinske medicine. »Izkazala se je kot dobra praksa,« pravi Završnik. Zaveda se, da to ni ustrezna rešitev za vsako okolje. »Če kot specializant krožiš po oddelkih v Mariboru, seveda ne moreš sočasno imeti ambulante v Lendavi,« ponazori.
Ali bomo z ukrepi odpravili težave z dostopnostjo primarnega zdravstva? »Težko vprašanje,« zavzdihne Završnik. »Predvsem potrebujemo stabilno ekonomsko, statusno, sistemsko in politično okolje. Ekipa na ministrstvu za zdravje se trudi, to je dejstvo. A hkrati se soočamo s pomanjkanjem zanimanja za delo na primarni ravni, kar velja za družinsko medicino, pediatrijo in ginekologijo. Če ponazorim s številkami: v minulih desetih letih se je število specialistov pediatrije v Sloveniji povečalo s 419 na 517. Zakaj jih kljub temu primanjkuje? Pri iskanju odgovora ugotovimo, da imamo v Sloveniji 12 oddelkov in 14 porodnišnic. Avstrijska Štajerska in Koroška, ki imata skupaj tudi približno dva milijona prebivalcev, imata le štiri otroške oddelke. O tem bi se morali pogovarjati.«
Tudi na ZZZS menijo, da je za ocene, ali se bo z ambulantami z dodatnimi medicinskimi sestrami in ambulantami specializantov bistveno povečala možnost izbire zdravnika, še prezgodaj. Pomembno bo, koliko timov bo pripravljenih sprejeti dodatne paciente, so izpostavili. Tudi specializanti se bodo med izbrane zdravnike vključevali postopoma, so spomnili. Ne nazadnje bo možnost izbire odvisna tudi od tega, kako uspešno bodo zdravstveni zavodi nadomeščali upokojitve zdravnikov, ki imajo veliko opredeljenih pacientov, so spomnili na ZZZS.
