Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je včeraj tako imenovane ljudske obveznice vpisal tudi sam, ni razkril, koliko državljanov in v kolikšni višini je doslej vplačalo obveznice, s katerimi bo država skušala zbrati 250 milijonov evrov, v zameno pa ponuja 3,4-odstotno letno obrestno mero. Je pa poudaril, da vpis poteka dobro, povpraševanje je enakomerno vse dni od začetka vpisa prvega februarja, zneski vpisov pa so zelo različni. Boštjančiča veseli, da je bil zelo velik delež vpisov opravljen prek novih trgovalnih računov, kar potrjuje pozitiven vpliv ukrepa na razvoj kapitalskega trga. »Imamo namreč enega najbolj nerazvitih trgov v Evropi,« je poudaril. To pa ni edini vidik, zakaj se je izdaja obveznic po njegovem izkazala kot pravi korak. Država je s tem prebivalcem ponudila možnost ugodnejšega varčevanja kot pri bankah, saj je 3,4-odstotna obrestna mera višja, kot jo trenutno ponujajo banke na depozite. Hkrati pa je banke posredno spodbudila k zviševanju pasivnih obrestnih mer, kar se že dogaja, je dodal Boštjančič.
Veliko vlagateljev začetnikov
»Vpis je v skladu s pričakovanji oziroma celo nekoliko nad njimi. Interes je velik, saj gre po moji oceni za zelo dober produkt. Po dolgih letih je država pripravila ugoden paket varčevanja za fizične osebe, ki so jim obveznice tudi namenjene. Gre za netvegan posel, ki prinaša tudi lep donos,« je komentiral predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger. Po njegovi oceni bo kvota 250 milijonov evrov kupljena. »Lahko pričakujemo celo rahel prevpis.« Povprečni vpisani zneski se pri Iliriki gibljejo do 30.000 evrov, med tistimi, ki so se odločili za vpis, pa je približno polovica takšnih, ki so trgovalne račune odprli na novo, kar jih zelo veseli.
»Eden izmed osnovnih ciljev izdaje obveznice za državljane je spodbujanje razvoja kapitalskega trga, zato smo izjemno veseli, da je več kot dve tretjini strank, ki so vpisale obveznice pri NLB, trgovalni račun odprlo na novo,« so nam povedali v NLB. Zaradi tega je tudi delež strank, ki so pri NLB obveznice vpisale fizično, visok in presega 70 odstotkov. Stranke, ki so že imele trgovalni račun, so obveznice v velikem deležu vpisale preko digitalne platforme. Tudi pri NLB znaša povprečni znesek posameznega vpisa okvirno 30.000 evrov.
Tudi v Novi KBM ugotavljajo, da je zanimanje vlagateljev za obveznice precejšnje, o prevpisu pa je po njihovem še prezgodaj sklepati.
»Interes varčevalcev za nekatere klasične finančne inštrumente je pri nas relativno omejen, teh naložb je premalo, zato je prizadeta blaginja posameznikov, podjetij in države. Upamo, da se bo znanje, ki so ga posamezniki pridobili pri nakupu teh obveznic, usidralo in bodo v prihodnje lažje nastopali na trgu kapitala in drugih finančnih trgih,« je za Studio EF ocenil profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Aljoša Valentinčič. Želi si, da bi se ljudje pogosteje odločali za tovrstne oblike varčevanja, od obveznic do vzajemnih skladov in delnic. »To bi bilo treba enotno davčno urediti in prepričan sem, da bi bilo koristno tudi, če bi se dvignil limit za obdavčitev obresti,« je še dodal.
