Veliki senat celjskega sodišča, ki mu predseduje sodnica Cvetka Posilovič, se je na sojenju v torek prebijal še skozi zadnje listine v zajetnem kazenskem spisu, ki se nanaša na domnevno sporne nepremičninske posle v zadevi Trenta. Prihodnji teden bodo na vrsti sklepne besede. Spomnimo, da specializirano državno tožilstvo nekdanjemu direktorju danes že propadlega podjetja Imos Branku Kastelicu očita zlorabo položaja, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in Janezu Janši pa pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju. Janša naj bi leta 2005 pri Imosu kupil stanovanje v Ljubljani, zanj pa ponudil dotedanje enosobno stanovanje, drugi obrok pa naj bi mu družba podarila preko navideznega posla z več kot 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem z ruševino nekdanje kmetije iz 19. stoletja v Trenti, ki naj bi ga po mnenju tožilstva precej preplačala. Zemljišče naj bi bilo vredno vsega 20.000 evrov, Imos pa je zanj odštel 120.000 evrov več. Zemljišče ima namreč dostop le po leseni brvi in omejene možnosti gradnje. Na sodišču se je zvrstilo veliko prič pa tudi cenilcev, ki so za omenjeno zemljišče, ki se nahaja znotraj Triglavskega narodnega parka, podajali zelo različne ocene, prebranih je bilo tudi na stotine listin, ki so v spisu. Obramba pa je skušala dokazati, da je bilo takratno vrednotenje zemljišč Gursa popolnoma neprimerno in nerealno.
Avans je bil predviden v pogodbi
Tik pred koncem sojenja je specializirano državno tožilstvo malenkost modificiralo obtožnico, a le v delu, ki se nanaša na prvoobtoženega Kastelica. Slednji je to komentiral z besedami: »Lepo, da je tožilstvo ugotovilo, da nisem jaz odredil plačila avansa, pač pa sem le podpisal pogodbo, ki so mi jo sodelavci dali v podpis, plačilo pa je bilo izvedeno na podlagi pogodbe. Sam torej nisem ničesar odredil.« Gre za avans v višini 200.000 evrov, ki ga je Imos namenil Eurogradnjam za projekt v Fiesi, ki ni bil nikoli obračunan, tožilstvo pa je prepričano, da je šlo za navidezni avans, saj naj bi Imos prav s tem denarjem omogočil Eurogradnjam nakup Janševega zemljišča v Trenti. Janša parcele ni prodal neposredno Imosu, temveč podjetju Eurogradnje, ki je bilo samo posrednik, saj so Janševo parcelo kmalu prodali prav Imosu. Ko je predsednica senata Kastelica vprašala, ali razume modifikacijo obtožnice, je ta dejal, da ne povsem. »V časopisih v teh dneh berem, kdo so obtoženi v primeru Litijska, pa podpisnik pogodbe ni ničesar osumljen. To pomeni, da tožilec ve, kaj pomeni podpis pogodbe,« je dejal prvoobtoženi Kastelic.
Janez Janša pa se je vprašal, zakaj specializirano državno tožilstvo še naprej zavaja glede številk, ki so navedene v obtožnici in se nanašajo na vrednost nepremičnine v Trenti. »Jaz sem dal za to posestvo 45.000 evrov, tožilstvo pa trdi, da je bilo to isto posestvo 12 let pozneje vredno štirikrat manj, in to v času, ko so se cene nepremičnin zvišale za sedem- do osemkrat. Tožilstvo navaja tudi napačno ceno nekega drugega posestva, ki sem ga kupoval, a ne v Trenti, ob Soči, pač pa na bistveno slabši lokaciji na drugem koncu Slovenije, in je tudi trikrat manjše. Je pa to povsem brezpredmetna primerjava,« je pripomnil Janša. In dodal, da se tožilstvo sklicuje na cenitev posestva v Trenti iz leta 2003, po kateri se ni dalo nič obnavljati in graditi. »Tista cenitev je bila potvorjena, naknadno narejena in sploh ne vem, čemu jo je nekdo izdelal,« je dejal.
