Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je ena od panožnih zbornic v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Prostovoljno združuje pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno gospodarsko dejavnostjo v kmetijstvu, živilstvu ali verigi preskrbe s hrano. Številni med njimi so tudi (obvezni) člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Dr. Tatjana Zagorc, direktorica živilske zbornice, meni, da je to nepotrebno podvajanje, zato bi njena zbornica obvezno članstvo pravnih oseb v KGZS z začetkom leta 2026 odpravila. Kot ključni razlog za to je v pozivu poslanskim skupinam navedla, da se KGZS pri svojem delovanju osredotoča predvsem na problematiko malega kmeta, torej fizičnih oseb, interese pravnih oseb pa zapostavlja. »Včasih prihaja tudi do nasprotja interesov,« so prepričani v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.
Je ministrica Tatjana Zagorc?
V tem pogledu imajo v živilski zbornici prav, je pa nenavadno, da so predlog zakonskih sprememb pripravili oni in ne pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z ministrico Matejo Čalušić na čelu, ki ima zaposlenih nemalo strokovnjakov, pri katerih v opis del in nalog sodi tudi priprava predpisov.
»Presenečeni smo, da so se kolegi iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij odločili posegati v zakon o KGZS brez kakršnih koli pogovorov z nami. Vedno smo odprti za razpravo o možnih izboljšavah delovanja zborničnega sistema. Tudi o članstvu pravnih oseb se je mogoče pogovarjati. Skupno sodelovanje pravnih in fizičnih oseb omogoča, da sektor deluje enotno in usklajeno,« so za Dnevnik dejali v kmetijski zbornici. Poudarili so tudi, da bi kratkoročni učinek odprave obveznega članstva za pravne osebe odprl več vprašanj. »Poleg finančnih posledic gre zlasti za vprašanje strukture organov KGZS, ki so bili izvoljeni na volitvah oktobra 2024 za mandatno obdobje štirih let, ter za vprašanje enakopravne obravnave lastnikov kmetijskih zemljišč iz vrst fizičnih in pravnih oseb,« so še pojasnili v KGZS.
Koalicija danes začenja pogovore o KGZS
Poslanske skupine Svoboda, SD, NSi, Levica in SDS smo vprašali, ali podpirajo predlog živilske zbornice o prostovoljnem članstvu pravnih oseb v KGZS in ali bodo prispevali podpise za vložitev njenega osnutka zakonske novele v zakonodajni postopek. Zanimalo nas je tudi, ali bi moralo biti članstvo v KGZS prostovoljno za vse, tudi za fizične osebe. Nadalje smo jih vprašali, ali bi bila nemara boljša rešitev dvig vstopnega praga za obvezno članstvo in koliko članov naj ima KGZS, če članstvo v njej ostane obvezno, da bo ohranila reprezentativnost in da bo bolje kot doslej zastopala svoje člane. Odgovorili sta nam le poslanski skupini Svoboda in Socialni demokrati.
»Pripravili smo že svoj predlog novele zakona o KGZS, ki ureja to področje. Pobudo oziroma predloge Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pozdravljamo, podrobno jih bomo pregledali in vse dobre rešitve vključili v svoj predlog,« so nam odgovorili v Svobodi in napovedali, da bo koalicija pogovore o tej temi začela danes. V SD pa bi šli še dlje kot živilska zbornica. Zagovarjajo prostovoljno članstvo v kmetijski zbornici za vse – tako za pravne kot fizične osebe. »KGZS je po statutu nepolitična organizacija, ki bi morala delovati strokovno in predvsem neodvisno od političnih vplivov. Poslanec Jonas Žnidaršič je 18. februarja 2025 že dal pobudo za odpravo obveznega članstva v KGZS ter pozval ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pripravi zakonske spremembe, kar podpira tudi naša poslanska skupina. Menimo, da morajo imeti fizične in pravne osebe pravico do svobodne izbire glede članstva v zbornici,« so za Dnevnik odgovorili v poslanski skupini SD.
OZS: Odprava obveznega članstva je bila velika napaka
Državni zbor je obvezno članstvo leta 2006 s spremembo zakonodaje najprej ukinil v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), novembra 2013 pa tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Kmetijska zbornica tako ostaja edina interesna zbornica z obveznim članstvom. Ker aktualna vlada razmišlja, da bi ga pretopila v prostovoljno, smo omenjeni zbornici vprašali, kaj ji svetujeta glede na lastno tovrstno izkušnjo. V GZS so se odgovoru na to vprašanje izognili, v OZS pa niso ovinkarili. »Vlada naj tega ne naredi. Če je treba izboljšati ali razširiti servis, naj se raje osredotoči na to kot na ukinitev obveznega članstva v KGZS. Odprava obveznega članstva v naši zbornici je bila velika napaka. Vse države, ki so naredile podobno, to obžalujejo. Nekatere, denimo Madžarska in Srbija, so obvezno članstvo ponovno uvedle,« so izpostavili v obrtni zbornici, ki je imela prej dobrih 50.000 članov, danes pa ima od 30 do 35 odstotkov članov iz obdobja obveznega članstva. Po njihovih navedbah je bil največji osip v storitvenih dejavnostih (čistilci objektov, vzdrževalci tekstilij, polagalci talnih oblog) ter v dejavnostih logistike in transporta, kovinarstva, gostinstva in gradbeništva. OZS danes s članarino zbere od 1,8 do 2,1 milijona evrov, v času obveznega članstva pa je bil ta prihodek od 5,5 do šest milijonov evrov. V OZS so še dodali, da imajo koristi od njihovih prizadevanj in delovanja vsi, tako člani kot nečlani.
Tajda Pelicon, vodja medijskih vsebin na GZS, nam je pojasnila, da je imela njihova zbornica v času obveznega članstva 66.000 članov. Od tega jih je bila polovica oproščena plačila članarine, ker niso presegli meje prihodka, ki ga je določila skupščina GZS. »Trenutno ima GZS okoli 5200 članov. Zastopa interese svojih članov v odnosu do zakonodajalca in socialnih partnerjev. Je pa res, da imajo koristi od določenih zastopanih interesov tudi nečlani, denimo v primeru stalne sheme skrajšanega delovnega časa, ki so jo v četrtek potrdili na vladi in za katero si je GZS skupaj s socialnimi partnerji intenzivno prizadeval,« so še poudarili.
