Tako govori ljudsko izročilo o prgarjih, Bojana Pipan pa je tista gospa, ki skrbi za ohranjanje tega pomembnega izročila tudi v praksi. Ko so pred leti ustanovili Turistično društvo Zasip, se je zbudil spomin na otroštvo, na drevesa tepke, ki so rasla na Homu, na mame in babice, ki so pripravljale različne jedi z dodatkom teh medenih hrušk - prg. Prgina potica, prgini štruklji, hruškova voda … Prge so bile torej Bojanine »magdalenice,« ki so jo navdihnile za nadaljnje raziskovanje, obiskovanje vaških žensk, zbiranje receptov in dozoreval je projekt Prgarija.
»Jaz sem imela izkušnje, mladi pa svež zanos!« pove najstarejša članica društva in vodja projekta Prgarija. Mladi so poskrbeli za razvoj blagovne znamke Prgarija in promocijo, ženske in dekleta pa so zasedle kuhinjo. Z zbiranjem receptov je nastala prva knjižica Dobrote Prgarije, ki vsebuje petnajst izbranih receptov za pripravo jedi iz prgine moke, značilnega prginega kruha ter drugih sladkih in slanih jedi. »Lepi odzivi na publikacijo so nam dali navdih in voljo za nadaljnje projekte.« Če so deklici Bojani in njenim prijateljem iz Zasipa vasice pri Bledu, ki šteje nekaj več kot tisoč prebivalcev, otroci iz sosednjih vasi nagajali in jih zbadali s Prgarji, je to na kasnejša leta spretno obrnila Zasipljanom v prid. Bojanine oči se iskrijo, ko govori o svoji vasici Zasip: »Živeti tu je res nekaj lepega in posebnega. Ne le zaradi čudovite pokrajine – že Prešeren je Zasip imenoval ’oltar Gorenjske’ – temveč tudi zaradi prijaznih, srčnih, delavnih vaščank in vaščanov. V Zasipu aktivno deluje mnogo društev, ki med seboj sodelujejo in vedno najdejo skupno pot naprej.«
Tudi projekt Prgarija je plod sodelovanja TD Zasip in Kulturno umetniškega društva Zasip. Z njim pripomorejo k ohranjanju vaških običajev in šeg, predstavljajo se na raznih dogodkih, degustacijah prgarskih jedi, organizirajo vsakoletni Prgarski dan, kuharske delavnice in še marsikaj. Pri projektu sodeluje tudi vaška gostilna Krej, ki je kot prva v svojo dnevno ponudbo vključila prgine štruklje ter kmetija Tersegvav, ki aktivno sodeluje pri predstavitvah Prgarije in se ponaša s tepkovim žganjem.
Tepka iz Zasipa
Dobrote iz Prgarije z recepti pa niso edina knjižica izpod Bojaninih veščih prstov. Napisala je otroško knjigo Tepka iz Zasipa »obožujem otroke in se z njimi ukvarjam že celo življenje,« saj je ugotovila, da tako otroci kot odrasli premalo poznajo njihovo kulturno dediščino, zlasti tepko prgo. »Gre za večjezično pripovedko, napisano v treh jezikih, za ilustracije sta poskrbeli dve sokrajanki. Pripoveduje o življenju tepke prge od sajenja do shranjevanja. Najbolj ljub mi je verz tepke, ki leži na Homu, se medi in pravi: ’O, kako lep je pogled s Homa na Bled.«
Bojana pa je tudi mentorica otrokom pri skupini Mladi prgarji, ki soustvarjajo prireditve v okviru krajevne skupnosti Zasip. Tako obujajo vaške legende, običaje, narečja, plese in pesmi. Jeseni pa na pobočjih Homa pobirajo tepke in se učijo priprave prgarskih jedi.
Pesnikova podoba raja
Sicer pa je za Bojano Pipan nekaj najlepšega, ko vidi zadovoljstvo ljudi, ki uživajo v njihovih prgarskih jedeh. Dobrote znajo še posebej ceniti ljudje iz drugih dežel. Denimo, Noah Charney, ameriški pisatelj živeč v Sloveniji, se je z Bojano spoprijateljil, delita si ljubezen do Prgarije. »Spoznala sva se na začetku moje prgarske poti. Udeležil se je predstavitve naših dobrot in postala sva prijatelja, še vedno sodelujeva. Kuhala sva že v oddaji Dobro jutro, na TV Veseljak, sva tudi na kanalu Youtube. Noah pogoste pripelje k meni turiste.«
Kako velika je Bojanina ljubezen in ljubezen drugih Prgarjev do domačega kraja, pa je mogoče začutiti iz citata knjižice receptov Dobrote iz Prgarije: »V tistih časih nista se cedila med in mleko, denarja ni bilo za priboljške in obleko. A Prgarji za nič na svetu ne bi zapustili kraja, ki že naš pesnik ga je imenoval Podoba raja.«