Pridelovalci pšenice so že drugo leto zapored zaradi nizke odkupne cene poleg žit pridelali tudi rdeče številke. Evropska komisija je že julija 2023 Sloveniji dodelila 1.234.202 evra za nujno finančno pomoč tistim kmetijskim sektorjem, ki jih je od jeseni 2021 finančno najbolj prizadel nenaden porast cen energentov, gnojil in zaščitnih sredstev ... kot posledica covida in ruske agresije na Ukrajino. Slovenija bi lahko temu znesku dodala še dvesto odstotkov iz lastnega proračuna, skupaj torej 3,7 milijona evrov.

Pomoč za pšenico preusmerili za ujme

Deležniki v verigi so se julija 2023 z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), takrat ga je še vodila Irena Šinko, dogovorili, da bo šla vsa pomoč sektorju pšenice zaradi lanskega velikega izpada prihodka. Stroški pridelave pšenice, zmanjšani za subvencije, so se namreč z 250 evrov na tono v letu 2022 lani povečali na 282 evrov. Po drugi strani so se v letu 2023 glede na leto poprej močno znižale (za 139 evrov po toni) odkupne cene pšenice. Toda MKGP je pomoč, načrtovano za pšenico, preusmerilo v odpravo posledic premoženjske škode zaradi ujm na kmetijskih objektih.

Ker je Slovenija bruseljski denar, namenjen sektorjem v težavah, porabila za reševanje posledic vodne ujme, ga je morala za pšenico v celoti izbrskati v nacionalnem proračunu. To je počela skoraj štiri mesece, od 18. julija, ko je MKGP poslalo v javno obravnavo predlog odloka o finančni pomoči zaradi težav v sektorju pšenice v letu 2023. Po tem odloku naj bi pridelovalci dobili 2,8 milijona evrov pomoči oziroma 115 evrov na hektar. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bi jim morala informativne odločbe izdati najkasneje do 25. oktobra, toda vlada je, kot rečeno, odlok sprejela šele v četrtek. V njem je skrajni datum za izdajo odločb o izplačilu pomoči odložila na 13. december.

Naposled le nastrgali obljubljeni denar

Na vprašanje, zakaj spremembe odloka, ki predpisuje pomoč, potem ko bi ta že morala biti izplačana, so nam na MKGP odgovorili: »Predlog odloka se je spremenil v delu, ki določa, kdaj Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja izda odločbe. Tehnično smo uskladili datum, da lahko sledimo časovnici sprejema odloka na vladi.« Na ministrstvu so tudi izpostavili, da se je ministrica Mateja Čalušić po nastopu mandata januarja letos pogovorila z deležniki in opravila temeljito analizo proračunskih sredstev. »Ta so seveda omejena, zato jih je treba skrbno načrtovati in strateško porabljati. Posledično smo se na MKGP ves čas trudili zagotoviti pomoč pridelovalcem pšenice zaradi lanskega izpada dohodka. Sredstva so zdaj zagotovljena, in sicer znotraj proračuna MKGP,« so nam pojasnili. S katere postavke bodo vzeli 2,8 milijona evrov, niso hoteli razkriti.

»Obljubljenega denarja za lansko pšenico še ni. Ne vemo, kaj se dogaja. Tudi letos s pšenico nismo pokrili stroškov pridelave. Izkupiček je sicer do deset odstotkov boljši kot lani, vendar še vedno slabši od večletnega povprečja,« je za Dnevnik dejal Branko Virag, direktor področja kmetijstva v Panviti.

Odkupne cene pod povprečjem zadnjih let

To je potrdila tudi Barbara Zagorc, raziskovalka na oddelku za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS). »Raven odkupnih cen pšenice in koruze za zrnje, ki so se v letu 2023 izredno znižale, je v letu 2024 nekoliko višja, vendar še vedno pod povprečjem zadnjih let. Začasne ocene stroškov pridelave (modelne kalkulacije KIS) in trenutno dostopni začasni podatki o odkupnih cenah pšenice in koruze za zrnje (SURS) kažejo, da se je razkorak med višino stroškov pridelave in odkupnimi cenami v letu 2024 zmanjšal, vendar še vedno ostaja. Razmerje med stroški pridelave in odkupnimi cenami je po začasnih ocenah pri pšenici in koruzi za zrnje približno 1 proti 0,8,« je povedala Barbara Zagorc.

Dodala je, da je bila po začasnih podatkih državnega statističnega urada letina pšenice in koruze za zrnje letos boljša od skromne v letu prej in blizu povprečja zadnjih petih let (2019–2023). Uradnih podatkov o povprečni kakovosti pšenice v času žetve, ki jih letno objavlja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, pa za letos še ni. »Po informacijah s terena naj bi bila letina pšenice 2024 kakovostno povprečna, lahko tudi podpovprečna, če pridelovalci zaradi vremenskih in drugih dejavnikov niso uspešno izvedli vseh agrotehničnih ukrepov, kot so gnojenje, zatiranje plevelov ter varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci,« je navedla Zagorčeva.