Člani odbora državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide so včeraj obravnavali in potrdili predlog zakona, po katerem bodo najranljivejši prebivalci prejeli enkratni energetski dodatek za lažje soočanje s podražitvami energentov in življenjskih potrebščin.
»To je hitra in prva pomoč za ranljiva gospodinjstva oziroma gospodinjstva z najnižjimi dohodki. Je prvi obliž na rano tistih gospodinjstev, ki jim ukrepi za regulacijo cen energentov ne bodo pomagali toliko, kot bodo recimo pomagali srednjemu razredu,« je v razpravi na odboru dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.
Dodatek bodo v skladu s predlogom zakona, ki ga državni zbor obravnava po nujnem postopku, prejeli vsi, ki ne presegajo cenzusa za denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, in invalidi, ki so nezaposljivi oziroma so vključeni v poklicno rehabilitacijo. Za prejemnike denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki so samske osebe, je predviden enkratni dodatek v višini 200 evrov, za družine z enim staršem prav tako 200 evrov, za dvostarševske družine
314 evrov, za vsakega otroka pa bo dodatek povečan za 118 evrov oziroma za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi,
ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, bo dodatek prav tako znašal 314 evrov. Invalidi bodo dobili 200 evrov energetskega dodatka.
Vlada predlaga tudi, da se pri odločanju o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku ne bi upoštevalo premoženja posameznikov. S tem bi število upravičencev na podlagi denarne socialne pomoči povečali za 7000, na okoli 61.000, na podlagi varnostnega dodatka pa za 1000, na okoli 10.000. Prva izplačila energetskih dodatkov bodo po navedbah vlade, če bo zakon začel veljati oktobra, izvedena novembra.
Merilo bo dohodek
Predstavniki opozicije so včeraj opozarjali predvsem na to, da je vlada v svojem predlogu nekatere kategorije prebivalcev, na primer starše otrok s posebnimi potrebami, upokojence, osebe z minimalno plačo in nekatere invalide, izpustila. »Žalosti me, da tega dodatka ne bodo dobili starši otrok s posebnimi potrebami, dodatek pa boste dali zdravim ljudem, ki prejemajo denarno socialno pomoč in bi lahko delali, pa nočejo,« je dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek.
Predstavniki vlade in koalicije so se na njihove kritike odzvali z razlago, da pri določitvi upravičencev do dodatka niso izhajali iz statusnih kategorij prebivalcev, pač pa iz njihovega premoženjskega stanja. »Dodatek bodo dobile vse kategorije prebivalstva, ki živijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki. Torej tudi starši otrok s posebnimi potrebami, ki živijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki,« je pojasnil Juvan. Na pozive opozicije, da bi morali pomoč razširiti kar na vse pripadnike nekaterih družbenih skupin, na primer na vse študente ali na vse upokojence, so v koalicij odgovorili s tem, da vsi pripadniki teh skupin pomoči ne potrebujejo, kar se je izkazalo tudi pri razdeljevanju protikoronskih dodatkov, kot se ga je lotila prejšnja vlada. »Razdeljevanje dodatkov vsem študentom ali vsem upokojencem je zgolj populistično zapravljanje javnega denarja,« je menila poslanka Svobode Sara Žibrat.
Danes še o pomoči gospodarstvu
Danes bodo člani parlamentarnega odbora za gospodarstvo obravnavali še predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih podražitev električne energije in zemeljskega plina. Do sredine marca prihodnje leto naj bi tako podjetjem izplačali za 40 milijonov evrov pomoči za lažje soočanje z visokimi cenami energentov. Na jutrišnji izredni seji bodo oba omenjena predloga zakonov za soočanje z draginjo – tako zakon o pomoči gospodarstvu kot zakon o pomoči najranljivejšim skupinam prebivalcev – obravnavali še poslanci državnega zbora.
