Ministrstvo za delo po neuradnih informacijah med spremembami zakona o urejanju trga dela predlaga tudi bistveno zvišanje nadomestil za brezposelnost. Po trenutno veljavni zakonodaji najnižji izplačani znesek denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ne more biti nižji od 530 evrov in ne višji od 892 evrov bruto. Po novem bi veljalo, da denarno nadomestilo za čas brezposelnosti ne sme biti nižje od 60 odstotkov minimalne plače in ne višje od minimalne plače, kar bi pomenilo zvišanje za 220 evrov na 750 evrov bruto za najnižje nadomestilo oziroma za 360 evrov na 1250 evrov bruto za najvišje nadomestilo.
Zadnja sprememba pred štirimi leti
Na ministrstvu informacij uradno niso potrdili, saj gre za gradivo oziroma spremembe, ki so še v medresorskem usklajevanju. Nadomestilo za brezposelnost sicer že dalj časa ni bilo spremenjeno, zneskov pa niso usklajevali niti z rastjo življenjskih stroškov. Tudi to naj bi bilo odslej drugače – nadomestilo naj bi se vsakega 1. februarja v letu usklajevalo z minimalno plačo. Ministrstvo, ki spada v kvoto Levice, je zvišanje nadomestil sicer zapisalo tudi v svoj volilni program. »Najnižje nadomestilo za brezposelnost bomo dvignili na višino vsakokratne minimalne plače. Najvišje nadomestilo za brezposelnost bomo s sedanjih 892 evrov bruto dvignili na višino povprečne plače,« so obljubili pred zadnjimi državnozborskimi volitvami.
Višina nadomestila se je nazadnje spremenila pred štirimi leti, ko sta začeli veljati novela pokojninske zakonodaje in novela urejanja trga dela, ki je zvišala minimalni znesek denarnega nadomestila s 350 na 530 evrov bruto. Najvišje denarno nadomestilo za čas brezposelnosti je ostalo nespremenjeno in v enakem znesku velja še danes. Spremembe višine nadomestil za brezposelnost praviloma vedno spremljajo ideološke debate. Nekateri menijo, da rast višine prejemkov odvrača od ponovne zaposlitve, čeprav denarno nadomestilo kot ukrep socialne države, ki varuje posameznika v času izgube službe, ni namenjeno temu, da ljudje sedijo doma, ampak da si aktivno, na podlagi načrta, iščejo novo zaposlitev.
Starejši bi nadomestilo prejemali dlje
Kdaj posamezniku pripada nadomestilo za čas brezposelnosti, ureja že omenjeni zakon o urejanju trga dela. Velja, da nadomestilo pripada posamezniku, ki je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za brezposelnost najmanj deset mesecev v zadnjih dveh letih oziroma je mlajši od 30 let in je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za brezposelnost najmanj šest mesecev v zadnjih dveh letih. Brezposelni mora izpolnjevati še nekatere druge pogoje: plačane mora imeti vse prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti, prijaviti se mora na zavodu za zaposlovanje in zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila vložiti v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. Pogoj je tudi, da mu delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji.
Brezposelni osebi se prizna denarno nadomestilo v trajanju treh mesecev za zavarovalno dobo od deset mesecev do pet let. Če ima oseba več kot 25 let zavarovalne dobe, nadomestilo prejema do 12 mesecev. Posebne okoliščine veljajo pri starejših od 53 let, ki so bili zavarovani več kot 25 let – ti nadomestilo za brezposelnost prejemajo 19 mesecev. Starejši od 58 let, ki so bili zavarovani več kot 28 let, pa so do nadomestila upravičeni 25 mesecev. Višina nadomestila za brezposelnost se od posameznika do posameznika razlikuje, saj je odvisna od višine plače, ki jo je prejemal. Upošteva se povprečje zadnjih osem mesečnih plač.
