Z zaključkom kohezijskega cikla finančne perspektive 2014–2020, ki se dokončno izteka konec letošnjega leta, se začenja »nov krog kohezije«. Minister za kohezijo in regionalno politiko Aleksander Jevšek je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh objavljeni prvi razpisi za projekte v skupni vrednosti nekaj več kot 650 milijonov evrov. Pri tem pa, kot so pojasnili na ministrstvu za kohezijo in regionalno politiko, bodo prisluhnili pobudi evropske komisije, da bodoče razpise s področja kohezijske politike napovedo vsaj pol leta pred dejansko objavo.
Večina inovacijam in razvoju
Minister Jevšek pričakuje, da bodo v prihodnje projekti od prijave, priprave do implementacije in pridobitve denarja potekali bistveno hitreje, ker so se v občinah, razvojnih regijah in podjetjih veliko naučili iz predhodne finančne perspektive, ki se zaključuje konec letošnjega leta. V štirih ključnih skladih je v finančnem obdobju 2021–2027 na voljo 3,2 milijarde evrov, od tega pripada največji delež skladu za regionalni razvoj, in sicer polovica vseh sredstev (1,6 milijarde evrov). Kohezijski sklad »tehta« 720 milijonov evrov, socialni sklad 650 milijonov evrov, najmanjši pa je sklad za pravični prehod. Gre za nov finančni inštrument, s katerim želi Evropska unija pomagati regijam pri preusmerjanju s področja premogovništva k novim razvojnim priložnostim. V primeru Slovenije lahko pomoč v višini 259 milijonov evrov pričakujejo v savinjsko-šaleški in zasavski regiji.
V novem kohezijskem obdobju sredstva ne bodo namenjena »stenam«, razen izjeme, ko gre za gradnjo strojne fakultete v Ljubljani. Večina sredstev bo namenjena modernizaciji železniškega omrežja, digitalizaciji, krepitvi elektrodistribucijskega sistema, ki bi bil sposoben sprejeti vse več investicij v sončne elektrarne, in programom električne mobilnosti, kjer se povezujejo številna slovenska podjetja, ki proizvajajo sestavne dele za avtomobilsko industrijo.
100-odstotno porabljena sredstva
V iztekajoči se finančni perspektivi je Slovenija pridobila že 90 odstotkov razpoložljivih sredstev (od 3,1 milijarde evrov). V obtoku je še za 300 milijonov evrov projektov, kar pa ne bo ostalo neizkoriščeno, je prepričan državni sekretar na ministrstvu za kohezijo Marko Koprivc. »Naš cilj je porabiti 100 odstotkov razpoložljivega denarja, in to se bo tudi zgodilo,« je zatrdil. Na ministrstvu optimizem opirajo na dejstvo, da bo 25. maja zasedal še zadnji odbor za spremljanje izvajanja kohezije, ko se lahko spremeni operativni načrt. Če se bo izkazalo, da na kakšnem projektu ostajajo sredstva, lahko denar preusmerijo k projektom za energetsko prenovo ali pa za pomoč pri energetski sanaciji podjetij, ki so bila zaradi energetske draginje najbolj prizadeta. Na ministrstvu za kohezijo navajajo primer Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer se je izkazalo, da ne bodo mogli izpeljati energetske prenove v vrednosti 50 milijonov evrov, zato bodo sredstva preusmerili v nakup drage medicinske opreme. V novi finančni perspektivi 2021–2027 bodo imele obmejne občine s Hrvaško, Italijo, Avstrijo in Madžarsko iz mehanizma Interreg na voljo še 106 milijonov evrov.
