K ogromni škodi po lanskoletnih poplavah so v veliki meri prispevali zanemarjeni hudourniki, ki so v dolino prinašali plavje. Takšno stanje je bilo po številnih ocenah posledicah odsotnosti specializiranega podjetja, ki bi se ukvarjalo z urejanjem hudournikov, po zgledu nekdanjega Podjetja za urejanje hudournikov (Puh). Od leta 2002 se zgornji tokovi – za katere je dotlej učinkovito skrbel Puh, ki je desetletje kasneje končal v stečaju – in spodnji tokovi rek urejajo enotno, kot porečje.
Pred časom je strokovnjak za hudourniška območja in profesor z oddelka za gozdarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Milan Kobal poudaril, da so znanja, potrebna za urejanje nižinskih delov vodotokov, kjer voda prestopi bregove in je prisotno predvsem odlaganje finih delcev in plavja, drugačna od znanj, potrebnih za celostno urejanje z gozdom poraslih in strmih ter težko dostopnih hudourniških območij. Med slednja uvrščamo ukrepe za preprečevanje nastanka erozijskih procesov, ukrepe za zaustavitev in zadrževanje plavin ter kontrolirano odvodnjavanje visokih vod mimo ogroženih območij ali skozi njih.
Po lanskoletnih poplavah je poslanka koalicijske stranke Levica Tatjana Greif sprožila pobudo o povrnitvi državnega podjetja za urejanje hudournikov in protipoplavne zaščite. »Hudourniki, reke in potoki so se tudi ob tokratnih ekstremnih padavinah spremenili v deroče tokove blata, zatrpane s hlodovino in lesnim plavjem, zamašili struge, odnašali hiše, mostove in vse drugo pred seboj. Odpirajo se vprašanja, kaj je narobe pri obstoječi sistemski zaščiti pred poplavami in zakaj sistem že tri desetletja ne deluje. Pri čemer različni strokovnjaki resno opozarjajo, da je eden od glavnih razlogov za ponavljajoče se katastrofalne poplave slabo vzdrževanje in čiščenje hudournikov,« je dejala Greifova. Ob tem je opozorila, da so Puhove posle po osamosvojitvi prevzeli veliki zasebni gradbinci, ki imajo koncesije za urejanje voda, delujejo pa izključno po logiki maksimizacije dobička. »Dejavnost pogosto izvajajo neustrezno ali pa je sploh ne izvajajo, kar vsakič znova potrjujejo razmere ob poplavah in povodnjih,« je dodala Greifova. Toda njen predlog za ustanovitev novega Puha ni bil uresničen.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Levice Nikola Janovič Kolenc, je vlada novembra lani sicer odgovorila na poslansko pobudo Levice o ustanovitvi novega Puha. »Toda v odgovoru ni bilo jasne opredelitve do naše pobude, niti ni navedeno, ali namerava vlada pobudi ugoditi. V odgovoru je podana kratka zgodovina urejanja voda pri nas, ko se je hudournike urejalo in vzdrževalo na šestih vodnih območjih preko Puha, omenja se ukinitev podjetja in prehod na koncesionarski sistem, ter koliko denarja je bilo v proračunu takrat rezerviranega za urejanje hudournikov,« je dejal Janovič Kolenc.
Rast sredstev za urejanje vodotokov
Na vprašanje, zakaj vlada ni naredila nič za ustanovitev podjetja za urejanje hudournikov in ali bo ustanovljeno, so na ministrstvu za naravne vire in prostor odgovorili, da vse naloge urejanja povirij – prispevnih območij hudournikov in samih hudournikov – izvajajo na direkciji za vode in zavodu za gozdove, prek koncesionarjev pa se izvaja vzdrževanje vodotokov v celotnem porečju, katerih sestavni del je tudi območje povirij. »Koncesijske pogodbe za vzdrževanje vodotokov so sklenjene za šestletno obdobje, ki se bo zaključilo v letu 2026. Skupaj z direkcijo za vode pripravljamo strokovne podlage za izvajanje službe v prihodnjem obdobju. Kakšna oblika bo izbrana kot najustreznejša, bo odvisno od strokovnih analiz,« so povedali na ministrstvu za naravne vire.
Na zavodu za gozdove so pred meseci povedali, da niso neposredno vključeni v urejanje voda in da je to področje opredeljeno kot javna služba, ki se izvaja po celotni državi na podlagi podeljenih koncesij. »Naša naloga je usmerjanje sanacije po ujmah poškodovanih gozdov, ki posredno vključuje preventivne hudourniške ukrepe, vezane na gozdne sestoje. Prav tako smotrno usmerjamo redno gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih, predvsem s ciljem ohranjanja brežin nad jarki. Konkretni gradbenotehnični posegi na hudourniških vodotokih pa so v pristojnosti direkcije za vode,« so dodali na zavodu za gozdove. Odgovorov na novinarska vprašanja od direkcije za vode nismo prejeli.
Po pojasnilih ministrstva za naravne vire bo letos za redno vzdrževanje vodotokov namenjenih 48,3 milijona evrov proračunskih sredstev, kar je 55 odstotkov več kot lani, v prihodnjem letu je načrtovanih 51,5, leta 2026 pa 49,5 milijona evrov. »Že v letošnjem letu smo namenili kar 30 odstotkov sredstev za urejanje hudourniškega zaledja,« so dodali na ministrstvu.
Je bila zgrajena kakšna nova pregrada?
In koliko hudourniških pregrad, katerih število so denimo na Tirolskem v zadnjih nekaj letih povečali s približno 150 na okoli tisoč, so financirali po lanskoletnih poplavah? Sodeč po odgovoru ministrstva za naravne vire, nobene omembe vredne. Kot so povedali na ministrstvu, je bistvo celovitega upravljanja voda, da se vodotoki namesto po odsekih obravnavajo na celotnem prispevnem območju, to je od izvira do izliva, pri čemer ima v Sloveniji večina povirnih delov vodotokov hudourniški značaj. Kot primer so navedli, da imajo skoraj vsi vodotoki na območju zgornje Save hudourniški značaj, torej strma prispevna območja z izrazitimi erozijskimi procesi, hitre spremembe pretokov in velik dotok ter transport plavin vzdolž strug vodotoka. »Tako lahko za vsa dela, ki so bila lani in letos izvedena iz naslova izvajanja izrednih in sanacijskih ukrepov po poplavah 2023 na območju zgornje Save, smatramo, da so bila izvedena na hudourniških območjih,« so dodali na ministrstvu. Kot je lani po poplavah za Dnevnik pojasnil Kobal, bi morala država prvenstveno ponovno vzpostaviti sistem, ki ločuje upravljanje povirij in hudournikov od upravljanja nižinskih vodotokov, nato pa po zgledu iz preteklosti ustanoviti podjetje, ki bi se ukvarjalo le s problematiko urejanja hudourniških območij, saj gre za izjemno specifiko tako z vidika znanja kot mehanizacije.
Na vprašanje, ali podpira ustanovitev podjetja za urejanje hudournikov, od predsednika vlade Roberta Goloba nismo prejeli odgovora.
