Zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnih zavodih, ne bodo več opravljali samoplačniških storitev zunaj matične ustanove. Tako določa zadnja različica predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga bo vlada predvidoma obravnavala danes. Izjema, ob kateri bodo lahko zdravniki delovali tako v javni bolnišnici kot pri čistem zasebniku, je delna zaposlitev v javnem zavodu. Ta možnost bi bila rezervirana za vrhunske strokovnjake z vsaj 20-letnimi izkušnjami, ki uvajajo nove metode zdravljenja ali diagnostike, so predvideli na ministrstvu za zdravje. Pogoj bi bil tudi, da delujejo v javnem zavodu, ki opravlja terciarno oziroma najzahtevnejšo dejavnost. V zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, so se s tem nekoliko odmaknili od prejšnje različice predloga zakonskih sprememb. Še pred tednom je veljalo, da bo prehajanje med javnim in zasebnim dovoljeno za strokovnjake z nazivom primarij.
Podjemne pogodbe, a ne z »espeji«
Pogoj za delo pri drugih delodajalcih znotraj javne mreže bi bilo merjenje obremenitev posameznega zdravstvenega delavca, javni zavod pa bi lahko sklepal podjemne pogodbe, a zgolj s posamezniki in ne s podjetji ali samostojnimi podjetniki. Davčno ugodnejše podjemne pogodbe so predvidene samo za pogodbe z lastnimi zaposlenimi. Pogoj za opravljanje tržne dejavnosti oziroma samoplačniških zdravljenj v javnih zdravstvenih zavodih bo v celoti opravljen program, ki ga pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Ordinacijski čas za tržno dejavnost pa bo treba ob tem dosledno ločiti od ur, ki so namenjene delu v okviru javnega zdravstva. Termine za samoplačnike bodo morali tako, da ne bodo posegali v ordinacijski čas za javno mrežo, odmerjati tudi pri koncesionarjih. Za programe, ki jih opravljajo v javni mreži, bodo morali koncesionarji zaposliti ustrezno število zdravstvenih delavcev.
»Še zmeraj verjamem, da bo večina zdravnikov ostala v javni zdravstveni mreži,« je dejala Jasna Humar, direktorica direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje. Zagotovo se bo nekaj posameznikov odločilo za zaposlitev pri čistih zasebnikih, je ocenila, verjetno se bo nekoliko povečalo tudi število zaposlenih pri koncesionarjih. Kljub temu večjih odlivov osebja iz javnih zavodov ne pričakujejo. Pacientom pa bo novela prinesla preglednejši zdravstveni sistem, je prepričana: »Zdravnik bo takrat, ko dela, tudi zares tam. Pacienti bodo vedeli, kateri izvajalec jim zagotavlja storitev.«
Presežki javnih zavodov za opremo in nagrajevanje
Vlada bi lahko v prihodnje izjemoma, kadar bi bilo ogroženo javno zdravje, zamejila cene za samoplačnike. Zgornja meja bi bila glede na aktualno različico predloga določena pri 150 odstotkih cene, ki jo pri takih storitvah prizna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kot je že znano, v ekonomsko-socialnem svetu soglasja o tem pragu niso dosegli. Na sindikalni strani so se zavzeli za nižji odstotek pri določanju najvišje možne cene, na delodajalski pa za višjega.
Koncesionarji bi lahko z dobički še naprej prosto razpolagali, v javnih zavodih pa bo treba presežke na račun dela v javni mreži in tržni dejavnosti vlagati nazaj v zdravstveno dejavnost. S tem presežkom lahko izboljšujejo infrastrukturo ali nakupujejo opremo, je pojasnila Jasna Humar, deloma pa jih bodo lahko porabili za nagrajevanje zaposlenih. Spomnimo, da so presežke zavodov v osnovnem zdravstvu v nekaterih krajih doslej prevzele občine.
Iz iniciative Glas ljudstva so včeraj sporočili, da so iz zakonodajnega postopka umaknili svoj predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki sta ga v njihovem imenu v državni zbor vložila poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Cilj pospešitve priprave zakona so dosegli, so ocenili. Poleg tega so jim v koalicijskih strankah zagotovili, da bodo – po potrebi z amandmaji – poskrbeli za dosledno zamejitev javnega in zasebnega zdravstva. Z vladnim predlogom v zadnji znani različici sicer niso zadovoljni, so poudarili v iniciativi. Načelo neprofitnega dela z javnimi sredstvi bi moralo po njihovem mnenju na primer veljati tudi za koncesionarje.
