Nova Ljubljanska banka (NLB) bo svojo dejavnost iz stolpnice na Trgu republike 2, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar, preselila na Šmartinsko cesto. Tam ima banka v lasti stavbo na naslovu Šmartinska cesta 132 in večji del stavbe bivše Emone na Šmartinski 130. V NLB so pojasnili, da na Šmartinski 132 trenutno potekajo demontažna dela za prenovo in energetsko posodobitev objekta. Kdaj točno se bodo preselili, je odvisno od poteka del in drugih dejavnikov, so povedali, a načrtujejo, da se bo selitev začela predvidoma v letu 2026.Z umikom sedeža NLB iz središča Ljubljane se odpira vprašanje, kakšna bo usoda stolpnice na Trgu republike 2. Finance so poročale, da so odprte še vse možnosti, torej tako oddajanje v najem kot prodaja stolpnice oziroma posameznih delov, kar so nam v NLB tudi potrdili. Niso pa odgovorili, koliko je po njihovi oceni vredna stolpnica. »Cena je vedno odvisna od ponudbe in povpraševanja ter pogajanj, zato konkretne ocene ne bi navajali,« so dejali in hkrati poudarili, da gre za ekskluzivno lokacijo v središču prestolnice ter da so takšne lokacije resnično redke.
Nova Ljubljanska banka (NLB) je sosednjo stolpnico na Trgu republike 3 prodala že leta 2007, in sicer podjetju poslovneža Igorja Laha. Ta je zanjo odštel dobrih 34 milijonov evrov. Ko je NLB dala na trg stolpnico na Trgu republike 3, je kot pogoj zahtevala, da se kupec ne sme ukvarjati z bančnimi ali sorodnimi dejavnostmi, kot so hranilnice, leasing družbe ali zavarovalnice.
Stolpnica je spomenik
državnega pomena
V NLB nam niso posredovali podatka o skupni velikosti površin v stolpnici na Trgu republike 2. A podatki geodetske uprave kažejo, da stavba meri več kot 27.000 kvadratnih metrov. Direktor nepremičninskega podjetja Mreža & Partnerji Boris Veleski je dejal, da je težko oceniti vrednost objekta predvsem zato, ker o njem nima na razpolago dovolj podatkov. »Koliko je še potrebnega vložka v samo stavbo in kakšen donos ta trenutno ustvarja, je zelo pomembna informacija, s katero ne razpolagam,« je razložil. Vlečenje vzporednic z leta 2007 prodano sestrsko stolpnico na Trgu republike je po njegovem mnenju nehvaležno, saj je od tiste prodaje minilo že skoraj dvajset let, v tem času pa se je v Ljubljani marsikaj spremenilo. »Predvsem preference ljudi,« je poudaril Veleski.
Dodal je, da bi vrednost mogoče lahko ocenil z investicijskega vidika. »Če predvidimo vrednost, ki bi generirala neki zanimiv donos, bi vrednost objekta lahko znašala do približno 65 milijonov evrov – brez dodatnih vložkov v objekt in če je v objektu vsak kvadratni meter dolgoročno oddan v najem. Če bi bila potrebna vlaganja in objekt ne bi bil polno oddan v najem, bi se ta znesek definitivno ustrezno zmanjšal,« je ocenil Veleski in dodal, da bo pri oceni vrednosti pomemben podatek tudi to, kakšna namembnost je v njej dopustna.
Obe stolpnici na Trgu republike sta kulturnovarstveno zaščiteni. Konservatorska svetnica iz ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Tatjana Adamič je dejala, da niso seznanjeni z namero selitve NLB iz stolpnice na Trgu republike, prav tako ne vedo, kakšna bi bila lahko njena prihodnja raba. Opozorila je, da je skladno z varstvenim režimom odloka o razglasitvi območja Trga republike za kulturni spomenik državnega pomena treba »osnovno namembnost spomenika ohranjati v čim večji meri ter uvajati nove rabe le, če so te prilagojene varstvenemu režimu«.
Kakšna je energetska učinkovitost?
Na vprašanje, ali na zavodu kakšne dejavnosti vidijo kot bolj ali manj primerne za to stolpnico, je Adamičeva odgovorila: »V pritličju in mezaninu stolpnice naj bi se ohranjala javna namembnost. V primeru nove rabe stolpnice naj bi bila ta takšna, da bi bilo potrebnih čim manj dodatnih posegov, na primer poslovna. Manj primerna bi bila na primer nastanitvena dejavnost, ki bi zahtevala dodatne posege.« Če bi se investitor odločil za ureditev hotela v stolpnici, bi bilo treba recimo v večjem obsegu preurediti inštalacijske vode in urediti individualne sanitarije, je izpostavila Adamičeva. Ob tem velja omeniti, da naj bi po poročanju Financ ljubljanski župan Zoran Janković v stolpnici najraje videl hotel katere od večjih hotelskih blagovnih znamk.
Ob morebitni prodaji stolpnice na Trgu republike 2 se postavlja tudi vprašanje, kako energetsko učinkovita je stavba. »Po mojem vedenju je objekt energetsko dokaj neučinkovit. To pomeni, da bi bila kakršna koli energetska sanacija draga, če je ta sploh mogoča zaradi kulturnovarstvene zaščite,« je dejal Veleski. Ali drži, da je stavba energetsko potratna, Tatjana Adamič težko komentira, saj podatkov o stroških porabe na zavodu nimajo. »Gotovo so stroški vzdrževanja veliki že zaradi same velikosti stavbe,« je dejala. Stolpnico so namreč gradili v času, ko družba energetski varčnosti ni namenjala velike pozornosti. »Vendar pa so bili pri stavbah na Trgu republike že izvedeni posamezni energetski ukrepi, kot je na primer vgradnja oken z dvoslojnimi stekli in tanjšega sloja toplotne izolacije (plute) na fasadi. V kolikor bi prišlo do celovite prenove stolpnice, bi bilo v določeni meri posamezne energetske ukrepe mogoče izboljšati, na primer obstoječi izolacijski sloj bi lahko nadomestili z novim, bolj učinkovitim,« je izpostavila Adamičeva. V NLB so potrdili, da bodo vlaganja v prenovo stolpnice »gotovo potrebna, odvisna pa bodo od prihodnjega namena stavbe in potreb kupcev oziroma najemnikov«.
Ali je lokacija v samem središču Ljubljane pozitivna ali negativna lastnost pri morebitni prodaji, je po mnenju Veleskega odvisno od tega, kakšna bo v prihodnosti njena namembnost. »Za poslovno dejavnost, pisarne, je po mojem mnenju bolj minus kot plus. Največji problem ne glede na dejavnost pa je seveda parkiranje, to bi lahko zelo vplivalo na ceno,« je razmišljal Veleski, ki je opozoril, da je tudi kulturnovarstvena zaščita objekta lahko prej ovira kot spodbuda. »Stavba je spomeniško zaščitena, saj je delo uglednega arhitekta Ravnikarja, zato so posegi možni le ob soglasju ustreznih organov,« so dodali v NLB.
Država ima predkupno
pravico, a nima denarja
Ker je stolpnica na Trgu republike 2 spomenik državnega pomena, ima Republika Slovenija skladno z zakonodajo na področju varstva kulturne dediščine predkupno pravico, je spomnila Adamičeva. V NLB so ocenili, da je »stavba na ekskluzivni lokaciji v srcu prestolnice gotovo zelo atraktivna tudi za državne organe«.
Zato smo na ministrstvu za javno upravo vprašali, ali bi jih zanimal nakup stavbe za potrebe države in državnih organov. Na ministrstvu so bili jasni, da »nakup največje poslovne nepremičnine v centru Ljubljane trenutno ni realna možnost glede na proračunsko stanje ministrstva za javno upravo, zato v zvezi s tem ne pripravljajo nobenih aktivnosti«.
