V Sloveniji je le še 65 timov oziroma slabih sedem odstotkov ambulant družinske medicine, ki sprejemajo nove paciente. V primerjavi z začetkom lanskega aprila, ko je bilo »prostih« 71 timov, se je možnost izbire osebnega zdravnika še dodatno zmanjšala. Ker nekateri družinski zdravniki v vlogi osebnega zdravnika niso zaposleni za polni delovni čas, je število vseh družinskih zdravnikov, pri katerih se pacienti še lahko vpišejo, višje od števila prostih ambulant. To velja za 89 družinskih zdravnikov, ki so hkrati tudi osebni izbrani zdravniki. Vseh družinskih zdravnikov, ki opravljajo to nalogo, je 1079, kažejo aktualni podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Možnost izbire zdravnika se krči že ob upokojevanju. Na novo zaposlenim zdravnikom ni treba sprejeti toliko pacientov, kot so jih imeli predhodniki, širitve pa ne zadoščajo za opazne premike na bolje. Tako je tudi z aktualnim razpisom za dodatne ekipe. Na ZZZS so za splošne ambulante oziroma ambulante družinske medicine letos razpisali program za malo manj kot tri dodatne time (nekatere ambulante ne delujejo v polnem obsegu), od tega sta malo manj kot dve ostali neoddani. Razpis so, podobno kot v preteklosti, podaljšali do konca leta. Največja težava je zagotavljanje dodatnega osebja pri izvajalcih, ugotavljajo pri ZZZS. Rešitev vidijo v ustreznejšem načrtovanju izobraževanja pa tudi zaposlovanju strokovnjakov iz drugih držav.
Koliko zdravnikov manjka?
Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino je pred kratkim ocenil, da bi v družinski medicini potrebovali 1500 zdravnikov. Pri tem so med drugim upoštevali daljšanje življenjske dobe in napredek pri zdravljenju. V omenjenem najvišjem strokovnem organu v družinski medicini, ki ga vodi dr. Danica Rotar Pavlič, so se pri tem odzvali na dopis ministrstva za zdravje, ki je prosilo za smernice o idealnem številu specialistov. V razširjenem strokovnem kolegiju so spomnili, da bi bilo treba med drugim pojasniti, kaj država od družinskih zdravnikov pričakuje. »Če bi želeli resno obravnavati potrebe paliativnih bolnikov, opravljati hišne obiske, voditi urejene kronične bolnike, izvajati preventivo in kurativo akutnih stanj ter poslabšanj kroničnih stanj in če hkrati upoštevamo še demografske dejavnike, potem je maksimalno število bolnikov na enega družinskega zdravnika lahko relativno nizko,« so izpostavili.
Podatki o številu družinskih zdravnikov so ob različnem načinu zajemanja precej raznoliki. Na ministrstvu za zdravje navajajo, da je v Sloveniji 1447 aktivnih zdravnikov specialistov družinske medicine in splošne medicine. »Njihovo število v zadnjih desetih letih narašča,« so izpostavili. Leta 2015 jih je bilo na primer 1296, leta 2020 pa 1349. K posredovanju smernic so razširjene strokovne kolegije pozvali zaradi priprave predloga bodoče mreže javne zdravstvene službe, še pojasnjujejo v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel.
Na ministrstvu ob tem izpostavljajo dosedanje ukrepe, kot so povečanje števila vpisnih mest za študente na zdravstvenih smereh, poenostavitev prihoda tujih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ter novela zakona dejavnosti. Slednja krepi javno zdravstveno mrežo, so na ministrstvu opisali novelo, o kateri bodo poslanci po vetu državnega sveta odločali ponovno.
Zagata že pri podatkih
Da različne zbirke podatkov glede števila družinskih zdravnikov niso enotne, je opozorila analiza, ki jo je ministrstvo za zdravje objavilo leta 2023. Podatki niso dostopni na enem mestu in jih nihče ne spremlja sistematično niti ne izvaja analiz o dejanski razpoložljivosti zdravnikov po specialističnih področjih, izvajalcih zdravstvene dejavnosti, po programih, projektih in po regijah, je zagate naštevala analiza. »Pridemo do ugotovitve, da v vseh primerih število zdravnikov družinske medicine narašča, vendar se absolutno število zdravnikov zelo razlikuje,« so takrat povzeli na ministrstvu. Podatki iz različnih baz ob tem ne dajo informacij, ki bi bile uporabne za natančno načrtovanje potrebnega števila družinskih zdravnikov, so ocenili. Iz njih namreč ni mogoče ugotoviti, koliko ur zdravniškega dela na mesec opravi posamezni zdravnik v okviru različnih oblik izvajanja zdravniške službe oziroma pri različnih delodajalcih, je izpostavila omenjena analiza, za katero so se v zdravstvenem resorju odločili v ministrskem mandatu Danijela Bešiča Loredana.