V preteklih dneh so se v politiki kresala mnenja o izjavi predsednika vlade Roberta Goloba, ki je novinarjem na televiziji napovedal, da bo Gibanje Svoboda volilce pozvalo, naj se ne udeležijo zakonodajnega referenduma o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je zahtevala največja opozicijska stranka SDS pod vodstvom Janeza Janše. O tem torej, ali je primerno, da politik poziva k bojkotu referenduma. V opozicijskih SDS in NSi so kritični. Čeprav so ocenili, da je referendum Janševih politično orodje za spodkopavanje podpore kulturi in umetnikom, so tudi v koalicijski SD opozorili, da prva naloga politike ne bi smela biti takšni bojkoti.
V senci te zgodbe je relativno neopaženo mimo zdrsnila novica, da so poslanci s 56 glasovi za, 31 glasovi proti in enim vzdržanim dober teden prej zavrnili predlog za začetek postopka sprememb ustave v povezavi z volilnim sistemom. Proti so glasovali NSi, SDS in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Spremembe bi prinesle povečanje števila poslancev z 90 na 92 in omogočile ukinitev volilnih okrajev ter uvedbo 18 volilnih enot in preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Uvedbo prednostnega glasu, za kar je junija lani na posvetovalnem referendumu jasno in glasno glasovalo več kot 70 odstotkov udeležencev. Rezultat je bil nedvoumen signal strankam, naj naredijo korak k večji demokratizaciji volilnega sistema.
