Skupina HSE je lani v Sloveniji prodala več električne energije, kot je je dejansko proizvedla. Očitek, da nismo prodajali slovenskim odjemalcem, torej ne drži. Ker pa je bila lanska proizvodnja precej manjša od načrtovane, je bilo treba v Sloveniji uvoziti več kot štiri teravatne ure električne energije oziroma tretjino vse porabe. Kdor je špekuliral in ni kupil električne energije vnaprej, je seveda ostal brez nje in jo je bilo treba zanj uvažati.

Seveda pa moramo, kot že omenjeno, proizvajalci cenovno ščititi proizvodnjo in prodajati elektriko dolgoročno, sicer smo preveč izpostavljeni nihanjem cen. Ne moremo si privoščiti, da bi bili izpostavljeni tako velikim tveganjem, zato se večji del pričakovane proizvodnje električne energije prodaja dolgoročno, določeni deleži tudi za tri leta vnaprej. To je normalno, tako ravnajo tudi proizvajalci na drugih trgih po svetu. Seveda pa je težava, če odjemalci temu ne sledijo.

Ko so lani cene električne energije naraščale, so se slovenski odjemalci zanašali na to, da bodo upadle, in niso sklepali pogodb za vnaprej. V zadnjem četrtletju so bile cene na trgu zelo visoke, odjemalci pa niso imeli zakupljene energije in na pomoč je morala priskočiti država s subvencijami in regulacijo cen. Seveda je vladi s tem uspelo ohraniti konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar je vsekakor dobro, vendar dolgoročno to ni vzdržno; predvsem je nevarno, če se bodo odjemalci zanašali na to, da se bo takšen vzorec ponavljal iz leta v leto. x Finance