Stavka je marsikomu, tudi meni, odprla oči o tem, kakšne so resnične razmere v zdravstvu. Med drugim vidimo, da je velika večina zdravstvenega osebja – zdravstveno osebje niso samo zdravniki, ampak še vsi ostali – zelo predana svojemu delu. Peščica pa danes stavka izključno za svoje interese in pri tem tudi za sekundo ne pogleda na vse ostale, s katerimi sodeluje vsak dan v javnih zavodih. Ti zame niso obraz slovenskega zdravstva. Njihovo mnenje zame prav velike teže nima. Spremembe, ki jih izvajamo, so tiste, ki si jih želi in zahteva večina zdravstvenega osebja in vsi odzivi, ki jih imamo na to temo, so samo pozitivni. Prepričan sem, da bo večina, ki že danes predano skrbi za bolnika, to usmeritev, pri kateri se ne bomo ustavili, podprla. Z naslednjimi ukrepi bomo tiste, ki delajo z večjo obremenitvijo opredelili, prepoznali in ustrezno nagradili. Moja zaveza je, da bomo vzpostavili takšen sistem. Nobena sprememba ni moža čez noč, morda bomo potrebovali kakšno leto, a zaveza je zelo jasna.
Nobeni skupini nismo in ne bomo popuščali, da bi na račun tega ogrozili skupna pogajanja. Edina možna rešitev plačne reforme je skupni dogovor o celoti, pri tem bomo vztrajali. Kdaj bo prišlo do dogovora, težko rečem. Imamo rok, to je september, vem, da se tega zavedata obe pogajalski strani in pričakujem, da bomo zadeve zaprli dotlej. Želim si, da bi se dogovorili do poletja, da gremo lahko vsi mirne duše na dopust. Večer