Upam, da bo nova vlada zavezana uresničevanju strateških dokumentov, med temi novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Kot univerza pa si seveda želimo uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, upam, da bo posodobljen tudi zakon o visokem šolstvu, ki bi ga morali že leta 2011 korenito spremeniti na podlagi prejšnjega nacionalnega programa in omogočiti, da bodo slovenske univerze znotraj evropsko primerljivega zakonodajnega okvira aktivno sodelovale pri oblikovanju skupnega evropskega visokošolskega prostora. Vsekakor je potrebno razumevanje, da je treba na evropski ravni zagotoviti globalno konkurenčnost tudi slovenskega univerzitetnega prostora. To pri nas nujno pomeni odpiranje slovenskega visokošolskega prostora širšemu, vsaj evropskemu prostoru, kar pa brez umestitve angleškega jezika v visoko šolstvo ne bo šlo. Zamudili smo celo desetletje.
Po standardih, če naj bo ena popolna univerza na milijon prebivalcev, potem je načeloma univerz pri nas dovolj. Nujno je, da država izpolni zaveze iz strateških dokumentov in ustrezno financira obstoječe visokošolske ustanove in raziskovalne institute. V letu 2011 se je to pokazalo v izrazitem skoku obsega in kakovosti znanstvenoraziskovalnih rezultatov, ker se je pomembno povečalo financiranje. V naslednjih letih se je obseg financiranja žal zmanjšal in tega porasta rezultatov ni bilo mogoče nadaljevati. Praviloma razvoj sam pokaže, ali so potrebe ali ne. Na silo in politično motivirano umeščanje določenih institucij pa je seveda dvomljivo, sploh če ni nekaj jasnih temeljev. x Delo
