V Sloveniji smo v političnem smislu navajeni marsičesa, a tako drage in pubertetniške žajfnice, kot je ta, do zdaj še nismo videli. Ampak: če bi sklepal zgolj po tem, kaj se dogaja na političnem vrhu, bi lahko dejal, da je Slovenija povsem na dnu. To pa še zdaleč ni res. Res je, da bi nam lahko šlo veliko bolje, da bi lahko imeli veliko bolj učinkovit okvir, ki bi spodbujal ambicijo in uspeh, a na dnu pač nismo. Ljudje v gospodarstvu delajo, tudi v javnem sektorju je ogromno ljudi, ki jim je mar – le da ti niso tako vidni. Stavka sicer »pol javnega sektorja«, a se kljub temu večina nekako znajde – najbolj hudo je tistim, ki nimajo na voljo sredstev ali niso dovolj iznajdljivi, da bi našli pot skozi labirinte zdravstvenega sistema in zato res nasrkajo.
A kljub vsemu temu lahko najdemo ogromno primerov slovenske odličnosti. Prejšnji teden sem bil na prireditvi Gospodarske zbornice Slovenije, na kateri so nagradili štiri podjetja oziroma podjetnike. Vsa nagrajena podjetja so odgovorna, kapitalsko trdna in so redni plačniki svojih obveznosti. Druži jih to, da delajo na trgu, tudi globalnem, in so tipično slovensko konservativna družinska podjetja. Brez velike ekstravagance, razmeroma skromno zakreditirana, kdo bi porekel, da bi lahko bila večja in globalno uspešnejša, če bi bila bolj drzna in si našla več virov ali partnerje za širitev, a pustimo to. Ta podjetja in našteti njihovi prvi ljudje so iz nekega drugega vesolja, ki jih od univerzuma Roberta Goloba in splošno komične slovenske politične realnosti ločijo svetlobna leta. Naj bo politika še tako trapasta in mestoma tudi kleptomanska, bo Slovenija predvsem po njihovi zaslugi napredovala. Takih podjetij in ljudi je v Sloveniji nebroj. finance.si
