V preteklosti je bilo storjenih kar nekaj napak – pri tem smo bili verjetno tudi Socialni demokrati premalo slišani –, da država ni prepoznala prehrambne industrije kot strateške gospodarske panoge, pa bi jo morala. Pred dvajsetimi leti se nekaterih pomembnih podjetij ni prepoznalo kot strateških in jih je nato država prodala. Druga napaka Slovenije je – pri tem se lahko učimo od Hrvatov –, da žal nimamo pokojninskih skladov v državni lasti in tako ne moremo prevzemati perspektivnih podjetij in smo pri tem odvisni od razmeroma konservativne politike Slovenskega državnega holdinga, čeprav strategijo sprejema država. Ta danes nima vzvodov, da bi lahko preprečila takšne prevzeme ali da bi aktivno vstopala v lastništva podjetij. O tem moramo čim prej razpravljati.
Želim si, da bi kot država vstopili v lastništvo Mercatorja. Fortenova ima težave, po padcu Ivice Todorića se je podjetje reševalo na svoj način in pri tem bi morali biti bolj ambiciozni, da bi z določenim deležem kot država lastniško vstopili v Mercator. S tem bi prevzeli del polic v naših trgovinah in del prehrambne industrije na Hrvaškem. To se morda sliši kot pobožna želja, a jaz nad to idejo še nisem obupal in sem jo že večkrat neformalno izrekel predsedniku vlade.
Zadnja dva prevzema – Celjske mesnine in Panvita – sta tudi zadnji vlak, da začnemo razpravo o spremembi zakonodaje glede kmetijskih zemljišč. Seveda ne zgolj na podlagi čustev, temveč predvsem realnega razmisleka, kako zaščititi kmetijska zemljišča ob prevzemu podjetja z dolgoročnim zakupom zemlje in kako ohraniti prehransko varnost. Sicer pa lahko te prevzeme trenutno kot država žal le spremljamo. x Sobotna priloga Dela
