Prvega maja se spominjamo v povezavi z nekdanjimi delavskimi boji, kar pa se ne ujema v celoti z današnjo predstavo o delavstvu. Oblike dela se spreminjajo, marsikateri statusi delavcev so slabši kot nekoč, a po drugi strani tudi boljši predvsem na področju zelo iskanih poklicev. Očitno je, da proletariat v globalnih okvirih ostaja v tako imenovanem tretjem svetu. Del proletariata, ki pribeži v Evropo, je tudi na naši celini zelo eksploatiran. Današnje delavstvo predstavlja negotovo podlago, za kakšno politično reorganizacijo, kakršno smo poznali nekoč. To je eden od faktorjev, ki pripomore k temu, da se ekonomske neenakosti poglabljajo do absurda.

V sedanjem času v ospredje prihajajo kreativni aspekti dela, saj tehnološki napredek odpira prostor za drugačno udeležbo v procesih dela. Po drugi strani obstaja kontradikcija znotraj kapitalizma, saj je nastal problem, kako vzdrževati socialne razlike in hkrati nadzorovati ljudi. Kot vidimo, v korporativnem sektorju nastanejo hude reakcije, ko se odprejo vprašanja o nizkem dvigu odstotka plač za zaposlene. Ko se pojavijo vprašanja o povečanju določenih davkov, nastane še večje nasprotovanje. To so parametri sedanjega časa. Nekoč smo razločili med gospostvom kapitala in eksploatiranim delavstvom, zdaj pa so te stvari malo bolj zapletene. Vidimo tudi več plati vzdrževanja gospostva kapitala, ki postaja samodejni stroj. Trenutno ni politične sile, ki bi imela jasno idejo, kako ga omejiti. x Večer