Električna energija je tržno blago in ne socialna kategorija. Cene se oblikujejo na trgu, proizvajalci pa se ravnajo po principu ponudba in povpraševanje. Tako kot vsi ostali. Ste že mogoče zasledili, da je tržno delujoča gospodarska družba prodala svoje izdelke, storitve po nekajkrat nižji ceni, kot so tržne? Seveda niste! Slovenska proizvodnja električne energije je z vidika lastništva, glede na ostale proizvodnje v državah EU, specifična, njena specifičnost je stoodstotno lastništvo države, pri tem mislim na skupini Gen in HSE, kar pa ne pomeni, da se lahko z električno energijo počne, kar se hoče. Ste morda v kakšnem zakonu prebrali, da lahko poslovodstvi obeh dveh skupin prodajajo električno energijo po cenah, ki je nižja od tržne? Niste! Za poslovodstvi obeh skupin bi to pomenilo potencialno kaznivo dejanje in odškodninsko odgovornost.

Vlada se je decembra odločila, da stroškovni skok delovanja slovenskih elektrooperaterjev zaradi nekajkrat višjih stroškov pokrivanja izgub na elektroenergetskih omrežjih razporedi prek proračuna države na daljše obdobje in s tem prepreči dodatno povečevanje stroškov porabljene električne energije. Imela je tudi drugo možnost – povečati tarife za uporabo elektroenergetskih omrežij. S tem in skupaj z drugimi ukrepi, kot so cenovna kapica, znižanje prispevnih stopenj, znižanje stopnje davka na dodano vrednost, je naredila vse, da bodo računi za električno energijo v letu 2023 znosni.

Kaj je za koga bolje, je stvar debate, sam menim, da so bile dosedanje odločitve prave. Če pa ima kdo boljši predlog, vendar ne na nivoju floskul, pa na plan z njim. x Sobotna priloga Dela