Nedavno smo pisali o tem, kako lahko privarčujemo pri porabi elektrike, tisto besedilo pa je našega bralca spodbudilo k razmisleku o tem, koliko lahko privarčujemo, če večino porabe naredimo v času manjše, torej nižje tarife, namesto v času višje tarife oziroma višjih cen. Zapletlo se je v trenutku, ko nam je eden od sogovornikov pojasnil, da nekateri števci porabe elektrike niti ne morejo meriti v različnih časovnih obdobjih.
Za nameček je bil prvi odgovor na to vprašanje, ki smo ga prejeli, napačen, saj naj takšnega merjenja ne bi bili sposobni starejši, analogni števci. Takih bi bilo potemtakem res veliko. Kaj vse to torej pomeni? Ali naš števec meri optimalno in ali ga lahko zamenjamo, če se izkaže, da ne? Tako je nastala prava mala zavozlanka ... in ta članek, v katerem poskušamo zadevi priti do dna.
Začnimo pri pojasnilu, ki smo ga prejeli povsem na koncu in v katerem so nam pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja z električno energijo Sodo povedali bistveno: prav vsak odjemalec električne energija ima po zakonu možnost izbrati obračunavanje po različnih tarifah. Če števec tega ne omogoča, ga je mogoče zamenjati.
V Sloveniji so sicer res v uporabi tudi števci, ki tega ne omogočajo. To pomeni, da je elektriko mogoče na njih obračunavati zgolj po enotni tarifi, torej ni pomembno, kdaj elektrike uporabljamo več in kdaj manj, saj se obračuna vedno enako.
Toda prihranki so lahko v primeru pametne porabe in dvotarifnega obračunavanja precejšnji. Pri Elektru Ljubljana imajo na spletišču naslednje pojasnilo: »Dvotarifno merjenje obsega različne cene električne energije in omrežnine za uporabnika v različnih časovnih intervalih (višja tarifa vsak delavnik med 6.00 in 22.00, nižja tarifa vsak delavnik med 22.00 in 6.00 naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan).« Zdaj pa ključno: pojasnjujejo še, da je praviloma dvotarifno merjenje stroškovno ugodnejše za skoraj vsa gospodinjstva, ker je glede na dinamiko porabe električne energije pretežni del porabljen v času nižje tarife. »Poleg tega se lahko s porabo sproti prilagajamo in s tem še dodatno optimiziramo stroške dobavljene električne energije,« navajajo pri Elektru Ljubljana. Pogoj za dvotarifno merjenje je nameščen dvotarifni števec na merilnem mestu in pripadajoča komunikacijska oprema.
Enotarifno obračunavanje je, sodeč po objavljenih podatkih, običajno bolj ugodno za male poslovne uporabnike.
Tako velja dvotarifno obračunavanje za potencialno najboljši način varčevanja pri električni energiji, če temu prilagodimo navade – kdaj peremo perilo, kdaj posodo in tako naprej. Celo s pametno uporabo električnega grelnika, v katerem vodo segrejemo v času nižje tarife in potem čez dan samo še dogrevamo, lahko na letni ravni precej prihranimo. Koliko natančno, je kajpak odvisno od vsakega gospodinjstva posebej, a vsekakor je to dober primer varčevanja.
Pri enotni tarifi takšno varčevanje ni mogoče.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Jadralec, ki želi postati župan
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da se dolgoletni as v jadranju in večkratni olimpijec Vasilij Žbogar podaja v politiko, kaj nam povedo portreti glavnih predsedniških kandidatov in kandidatke, zakaj nekatera podjetja še vedno raje plačujejo kazni, kot da bi zaposlila invalida, zakaj razvite mreže paliativne oskrbe v Sloveniji še ni, kako učinkovit je primerjalnik cen živil, ali bomo res zboleli za demenco, če bomo uživali ocvrto hrano ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
