Iz poročila kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije izhaja, da je nedavna pozeba prizadela tudi hmelj, najbolj sorto aurora, ki je je tudi največ. Opozorili so, da so pozebli poganjki hmelja, ki so že odgnali. »Rast poganjkov bo upočasnjena, zaradi počasne rasti pričakujemo večji pojav peronospore na hmelju,« je izpostavila Dušica Majer iz sektorja za kmetijsko svetovanje.
Vse več pridelka pospravijo naravne nesreče
Hmelj je tako kot druge kmetijske kulture vse pogosteje žrtev naravnih nesreč. Leta 2022 ga je prizadela suša, ki je po oceni državne komisije hmeljarjem povzročila za okoli 6,8 milijona evrov škode, lani pa neurja s točo in poplave. Vlada se je odločila, da bo za lani državno pomoč izplačala tistim kmetom, pri katerih je bila kmetijska proizvodnja zmanjšana za 80 odstotkov ali več v primerjavi z običajno letino. Po tem kriteriju so neurja s točo prizadela okoli 60 hektarjev hmeljišč, škode pa je bilo blizu 620.000 evrov od skupno 19,2 milijona, na kolikor je ocenjena škoda po toči za vse pridelke skupaj, ki so bili poškodovani 80-odstotno ali več.
Daleč največ škode zaradi neurij s točo je bilo lani na sadnem drevju, grozdju, koruzi, zelenjadnicah in žitih. Za nekaj več kot 6,1 milijona evrov je je bilo tudi zaradi poplav, ki so se najbolj znesle nad koruzo, zelenjadnicami in jagodičevjem. Poplavilo je tudi dobrih devet hektarjev hmeljišč, škode, za katero bodo hmeljarji dobili državno pomoč, pa je bilo blizu 100.000 evrov.
Največ zavarovanj sklenejo hmeljarji
Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, je za Dnevnik poudaril, da hmeljarji pridelka pred točo ne morejo zavarovati z mrežami, kot to počnejo sadjarji in vinogradniki. »Mrež ni mogoče namestiti na višini sedem do osem metrov, saj bi jih neurja polomila in odnesla. Vlaganja v pridelavo hmelja so velika in če pridelka ni, ne moreš pokriti niti stroškov, zato ga večina hmeljarjev zavaruje pri komercialnih zavarovalnicah,« nam je povedal Oset. Iz podatkov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je razvidno, da zavarovanja kmetijske proizvodnje pred neugodnimi vremenskimi razmerami pri komercialnih zavarovalnicah daleč najbolj množično sklepajo prav hmeljarji. Zadnji podatki so za leto 2022, ko so imeli zavarovanih 1398 hektarjev ali 84 odstotkov vseh hmeljišč. V najboljših časih, to je bilo leta 2018, so jih imeli zavarovanih celo 94 odstotkov, najskromnejše pa je bilo leto 2020, ko je delež zavarovanih površin zdrknil na 71 odstotkov. Za primerjavo dodajmo, da so imeli vinogradniki leta 2022 pri komercialnih zavarovalnicah zavarovanih 21 odstotkov površin, intenzivni sadjarji 27 odstotkov, žit je bilo zavarovanih 40 odstotkov …
S subvencijami naraščajo tudi premije
Država si prizadeva povečati obseg zavarovanih kmetijskih površin, zato od leta 2006 kmetom subvencionira zavarovalne premije. Ker pa je naravnih nesreč in s tem škode vse več, s ponudbo kmetijskih zavarovanj v Sloveniji vztrajata le še dve zavarovalnici – Triglav in Agro.
Državna subvencija je bila nekaj časa 20-odstotna, potem se je postopno zviševala. Od lanskega julija znaša 60 odstotkov. Toda hkrati z deležem subvencioniranja skokovito naraščajo tudi zavarovalne premije. Janez Oset je povedal, da so se samo od lani povišale za osem odstotkov. »Za mojo tridesethektarsko kmetijo skupaj s subvencijo države zavarovalna premija znaša 57.000 evrov, sam od tega plačam 27.000 evrov. Veste, koliko denarja je to?« je poudaril Oset in dodal, da bi morali država in zavarovalnice s tem v zvezi nekaj narediti. Zlasti sorti hmelja aurora zmrzal zelo škodi, zato hmeljarji pridelek morajo zavarovati, premije pa so zanje previsoke. Oset osip zavarovanih hmeljišč povezuje tudi s finančnimi krizami. Zlasti huda je bila med letoma 2008 in 2014, ko so bile odkupne cene hmelja nizke, pridelka pa za nameček niso mogli prodati. To se ponavlja. Okoli tristo ton lanske letine hmelja imajo namreč še v skladiščih. »Poraba piva se je s pojavom epidemije covida manjšala in pivovarne so si ustvarile zaloge,« je pojasnil Janez Oset, ki za krizo krivi tudi ZDA in Nemčijo, kjer so površine hmeljišč zadnja leta izdatno povečali.
