Povpraševanje po ogrevalnih sistemih na lesno biomaso se je povečalo, kar je v veliki meri posledica strme rasti cen zemeljskega plina in električne energije. »Če imajo ljudje v hiši dimnik, lahko kaminske peči enostavno priključijo sami, podobno kot pralne stroje. Ko so doma, bivalne prostore ogrevajo s kaminskimi pečmi, s čimer strošek ogrevanja, upoštevaje trenutne razmere, v primerjavi z ogrevanjem na zemeljski plin lahko znižajo tudi za polovico,« je povedala dr. Nike Krajnc, vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Poleg povpraševanja po samostoječih in vgradnih kaminih se v zadnjem času povečuje tudi povpraševanje po kotlih na pelete, drva in sekance. O nakupih kotlov je smiselno razmišljati sredi ali ob koncu kurilne sezone, ne pa pred njenim začetkom, saj jih ni tako enostavno zamenjati kot avto, je dejala Krajnčeva. Ob tem je poudarila, da imamo v Sloveniji slabo reguliran trg s kotli. »Obstaja sicer zakonodaja, ki določa zgornjo mejo prašnih delcev, a je na trgu premalo nadzora. Pogosto se uporabljajo neprimerni stari kotli, ki nimajo ustrezno reguliranega sistema gorenja. Sodobni kotli na lesna goriva so avtomatizirani in imajo reguliran proces izgorevanja. Zaradi emisij prašnih delcev bi morali takšni kotli postati standard.«
Kot je pojasnil Matjaž Rifelj, vodja prodaje v podjetju KWB, ki uvaža kotle na biomaso, dosegajo tehnološko naprednejše naprave bistveno nižje emisije prahu, kot so najstrožje določene mejne vrednosti v EU, in hkrati višje izkoristke, predvsem zaradi naprednejšega nadzora izgorevalnega procesa ter učinkovitejšega nadzora distribucije proizvedene toplote.
»Ko je govor o onesnaževanju zraka z ogrevanjem na biomaso, se pogosto govori o starih kotlih s slabim izgorevanjem. Ko pa je govor o sodobnih kotlih, so emisije zanemarljive v primerjavi s tistimi, ki nastajajo v prometu. V času covida, ko se je zmanjšal promet, emisijske vrednosti niso bile presežene, vsi pa smo se normalno ogrevali,« je povedal Rok Suhodolnik, direktor podjetja Biomasa, ki se ukvarja s prodajo kotlov na pelete, polena in sekance. Po njegovih besedah se je povpraševanje po kotlih nekoliko povečalo po začetku vojne v Ukrajini, v zadnjih mesecih pa je rast precejšnja. »Žalostno je, da so ljudje potrebovali šok, ogroženost in strah, da jih bo zeblo, da so začeli dojemati, da je Slovenija bogata z lesom. Če bi to dognali prej, bi bila danes situacija drugačna in bi imeli več sodobnih kotlov,« je poudaril Suhodolnik in dodal, da so se dobavni roki podaljšali s 30 na 60 do 90 dni. Poleg povečanega povpraševanja na podaljševanje dobavnih rokov vplivajo težave na dobavnem trgu elektronskih komponent.
Podaljševanje dobavnih rokov
Čeprav se je povečevala prodaja toplotnih črpalk, je po letu 2016 pričela naraščati tudi prodaja kotlov na polena, je dejal Rifelj. »Nakupi sodobnejših kotlov ljudem omogočajo večje udobje. Prodaja se povečuje tudi zaradi subvencij Eko sklada, številni pa imajo enostavnejši dostop do lesa oziroma z njim razpolagajo, saj so lastniki gozdov. Medtem ko se povpraševanje po kotlih na polena zadnja leta počasi povečuje, je bilo povpraševanje po kotlih na pelete izrazitejše od lani jeseni do letošnje pomladi, dokler cene peletov niso začele naraščati, v zadnjih dveh mesecih pa se je umirilo.«
Tudi Rifelj je poudaril, da so se dobavni roki podaljšali. Pri kotlih na biomaso, ki jih uvažajo iz Avstrije, je bil dobavni rok običajno en do dva tedna, zdaj pa se je podaljšal na dva do tri mesece. »Osnovne različice kotlov za pelete so dobavljive novembra, premijske pa šele februarja 2023. To je v veliki meri posledica razmer na avstrijskem in nemškem trgu, kjer je v zadnjih dveh, treh letih povpraševanje zelo poraslo. V primerjavi s Slovenijo v Nemčiji električna energija ni edina alternativa, obstaja več možnosti. Ob tem se v mestih kot ogrevalni sistemi v veliki meri vgrajujejo peletni kotli, na podeželju pa kotli na drva in sekance. V podjetjih, hotelih in večjih počitniških objektih želijo ogrevanje s plinom nadomestiti z drugimi viri,« je pojasnil Rifelj.
Po besedah direktorja podjetja Trend kamini Gorana Bjelana letos v poletnih mesecih prvič niso imeli mrtve sezone. »Kaminske peči, ki so enostavne za montažo, se dobro prodajajo, še vedno pa prodamo največ vgradnih kaminov. Te so v preteklosti običajno vgrajevali v nove hiše, v zadnjem času pa jih vgrajujemo tudi v obstoječe objekte. Če stranka v objektu nima dimnika, ga lahko vgradimo,« je dejal Bjelan. Poudaril je, da so se dobavni roki podaljšali. »Kamine, ki smo jih junija naročili v tujini, z zamudo prejemamo šele v teh dneh. Dobavljivost kaminskih peči je odvisna od naših dobaviteljev iz več držav: eni jih imajo na zalogi, drugi jih lahko dobavijo šele prihodnje leto.« Po besedah Bjelana so v zadnjih mesecih prodali 40 do 50 odstotkov več kaminov, kot so jih v enakem obdobju lani.
11 odstotkov
subvencioniranih naložb
V Merkurju so pojasnili, da je znotraj rednega prodajnega asortimenta največji izziv dobava kaminskih peči na drva, ki se je zaradi globalnega stanja podaljšala in je nezanesljiva. Nova naročila večina proizvajalcev potrjuje z dobavnim rokom v letu 2023. Samostoječe kamine imajo v Merkurju na zalogi ali pa so na voljo po naročilu. Prodaja prostostoječih kaminskih peči na drva in pelete, kaminskih vložkov, štedilnikov na drva in plinskih peči, kar se šteje kot toplozračno hišno ogrevanje, se je v poletnih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 250 odstotkov. Za izdelke za ogrevanje na spletni strani beležijo skoraj stoodstotno rast, spletna prodaja pa se je povečala za 200 odstotkov.
V Mercatorju so pojasnili, da so v svoji diviziji s tehničnim blagom M Tehnika zaznali rast povpraševanja in si pravočasno zagotovili zadostne zaloge ogrevalnih sistemov na biomaso. Rast povpraševanja so zaznali aprila, avgusta se je zelo povečala, enega od vrhov pa pričakujejo konec septembra. »Razumljivo je, da se povpraševanje poveča pred zimo, v letošnjem letu pa se je toliko bolj povečalo, ker mnogi želijo zamenjati energent za kurjavo. Predvidevamo, da se bo večje povpraševanje nadaljevalo do začetka kurilne sezone, pri čemer bo odvisno tudi od položnic, ki jih bodo gospodinjstva prejemala oktobra in novembra.
Kot je povedal direktor podjetja Bauhaus Samo Kupljen, imajo na zalogi dovolj kaminskih peči in vgradnih kaminov. V zadnjem letu so se cene nekoliko povišale, vendar ne pretirano – v okviru običajnih dvigov izdelkov iz kovine. Povpraševanje po kaminskih pečeh in vgradnih kaminih se je nekoliko povečalo v zadnjih dveh, treh tednih, je dodal Kupljen.
Po besedah direktorice Eko sklada Mojce Vendramin za kotle na lesno biomaso za centralno ogrevanje na leto dodelijo okoli 11 odstotkov vseh naložb, ki jih subvencionirajo. V preteklem letu so za 1638 naložb namenili 6,14 milijona evrov subvencij, predlani pa za 1667 nakupov kotlov na lesno biomaso 5,95 milijona evrov. Približno polovico manj subvencij oziroma v višini dobrih treh milijonov evrov je Eko sklad namenil leta 2018, in sicer za nakup 1129 kotlov na lesno biomaso, medtem ko je leta 2016 subvencioniral 754 naložb v skupnem znesku 1,24 milijona evrov. Trenutno na Eko skladu obravnavajo še 12.900 vseh vlog iz javnega poziva SUB99, pri čemer predvidevajo, da je delež vlog za biomasne kotle podoben kot zadnja leta. x
