Ministrstvo za solidarno prihodnost je pred kratkim v javno obravnavo poslalo dolgo pričakovani predlog interventnega zakona, s katerim se lotevajo kritične kadrovske podhranjenosti v domovih za starejše. Ukrepe, ki naj bi izboljšali kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, so na ministrstvu obljubljali že od nastopa mandata, predlog interventnega zakona pa bi po prvotnih napovedih morali javnosti predstaviti že v začetku prejšnjega leta.
Rešitve: kadrovske štipendije, tujci, prostovoljci …
Predlog predvideva sedem glavnih ukrepov. Država bo sofinancirala pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za prekvalificiranje v poklice pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev oziroma dolgotrajne oskrbe, zagotovila bo denar za kadrovske štipendije, usposabljanje na novo zaposlenih ter za izobraževanje ali usposabljanje za krepitev učinkovitih kadrovskih praks. Predlog predvideva tudi okrepitev vključevanja prostovoljcev, posodobitev in optimizacijo delovnih procesov, s čimer bi razbremenili zaposlene, ter uporabo sodobnih tehnologij in pripomočkov pri opravljanju storitev, kjer fizična prisotnost zaposlenih ni nujno potrebna, kadrovsko okrepitev infotočke za tujce na zavodu za zaposlovanje v podporo zaposlovanju tujcev ter razvoj integracijskih programov ob zaposlitvi tujcev.
Za obdobje od leta 2024 do vključno 2026 oziroma 2027 bo za ta namen predvidenih 9,4 milijona evrov. »Kadrovska stiska v naših zavodih in organizacijah je odraz predolge zapostavljenosti področja, tudi in predvsem s strani politike. Zato se moramo zavedati, da je pobiranje s tal dolgo in terja veliko naporov. A vesel sem, da smo na tej poti. Pričujoči predlog zakona ne ponuja celovitega in hipnega odgovora na vse izzive na področju kadra, a je zelo odločen in pravi prvi korak,« ob tem pravi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Ključni so plače in pogoji dela
»Ukrepe, ki jih bodo naše strokovne službe sicer še podrobneje preučile, v osnovi pozdravljamo, toda pri tem gre bolj kot ne za gašenje požarov, da se sistem popolnoma ne zruši. Žal pa smo daleč od tega, da bi to pomagalo rešiti kadrovsko krizo,« komentira Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Sahernika skrbi, ker postajajo domovi nedostopni za vse večji krog starejših, med njimi tudi za tiste, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo. V skupnosti po Sahernikovih besedah že dlje časa opozarjajo, da bi bilo treba takoj posodobiti kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege, k čemur se je vlada zavezala že leta 2022 s stavkovnim sporazumom. Po prvotnem načrtu bi morali biti sprejeti že aprila lani, odtlej pa se roki samo prestavljajo. Drugi ključni ukrep pa so višje plače oziroma ustrezno vrednotenje vseh delovnih mest. »Ključni razlog, zakaj je stanje takšno, kot je, so preslabe plače in delovni pogoji,« je jasen Sahernik.
V skupnosti pravkar zbirajo zadnje podatke izvajalcev o številu prošenj in praznih postelj. Glede na zadnje podatke je število postelj, ki so prazne zaradi pomanjkanja delavcev, naraslo na približno tisoč. »Tega si ne želimo, so pa domovi v to prisiljeni, če želijo zaščititi obstoječe zaposlene, da ne delajo preko svojih možnosti in pregorevajo oziroma odhajajo v druge panoge. Hkrati pa je to tudi zaščita za stanovalce, da storitve, za katere plačujejo, res dobijo.« Na drugi strani se število nujnih vlog po prvih letošnjih ocenah približuje 3000.
Jaka Bizjak, direktor Doma starejših občanov Fužine, potrjuje, da bodo tudi sami očitno kmalu primorani zapreti cel oddelek, kar bi pomenilo 25 stanovalcev manj. Trenutno imajo v glavnem zaradi kadrovske stiske praznih 20 postelj; podobno velja za praktično vse domove v Ljubljani: »Vseskozi se zelo trudimo pridobiti kader, zaposliti pa smo primorani praktično vsakogar, ki je pripravljen priti, čeprav to pomeni, da ni vse delo opravljeno tako kakovostno, kot bi si želeli. Stanovalcev pač ne moremo poslati domov.« Do predloga interventnega zakona je tudi sam kritičen: »Težko bi rekli, da je to sploh zakon. Bolj spominja na kak razpis. 10 milijonov evrov, kolikor je predvidenih za ukrepe, je enako letnemu proračunu dveh manjših domov. To ni rešitev. Glavna težava so prenizke plače. Treba jih je zvišati, da bi bilo opravljanje tega dela sploh še za koga zanimivo.«
Nov, sodoben dom je že eno leto hiša duhov
Praznih ni le vse več postelj, prazen je tudi novozgrajeni dom starejših občanov, ki ga je v okviru grozda manjših domov v Pivki zgradil avstrijski koncesionar SeneCura. Ker ne dobijo kadra, je sodobno opremljena stavba že leto dni hiša duhov in nič ne kaže, da bo kmalu drugače. Dogajanje povečuje stiske starostnikov in njihovih svojcev, ki so računali na vselitev, prizadeva pa tudi investitorja, ki ustvarja izgubo. »Ne, datuma odprtja še nimamo,« nam je povedala Sanda Gavranović, poslovna direktorica SeneCure za Slovenijo. »Koronski dodatki v zdravstvu so samo še poslabšali stanje, saj bi zdaj vsi radi take plače, kot so bile v času korone, takih plač pa ni. Osebno sicer mislim, da ni rešitev samo v višjih plačah. Po mojem gre za širši družbeni problem, saj ljudje tega dela ne želijo opravljati.« Da bi dom sploh lahko odprli in zapolnili vsaj tretjino kapacitet, potrebujejo še najmanj tri srednje medicinske sestre. »Do takrat si ne upamo zaposliti drugega kadra, saj bi ga samo imeli na plačilni listi,« je bila odkrita Gavranovićeva. Delno rešitev vidi v zaposlovanju tujcev, a so postopki še vedno prepočasni, kadrovski bazen tujcev pa se hitro prazni.
Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je prepričan, da ta primer le še dodatno potrjuje, da se na ministrstvu ne zavedajo dovolj resnosti problematike. »Že pred leti smo zahtevali, da se postavi jasna strategija zaposlovanja deficitarnih poklicev, da se jasno določi mreža domov. Potrebe po novih domovih seveda so, toda vprašanje je, ali jih je smiselno graditi, če jih potem zaradi pomanjkanja kadrov ne moremo uporabljati. Če pa nove domove odpiramo, se posledično zapirajo oddelki v obstoječih domovih. Tudi koncesije, ki so jih podelili še pod prejšnjo vlado, se razen v manjšem delu še niso realizirale.«
