Predsednica republike Nataša Pirc Musar obžaluje ravnanje koalicije, "ki je ponovno brez vsakršne vsebinske obrazložitve" zavrnila možna kandidata za guvernerja Banke Slovenije, so sporočili iz njenega urada. To vodi v razvrednotenje institucij, meni. Pri iskanju kandidatov - tudi za varuha, ne bo odstopala od standardov, ki jih funkciji zahtevata.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je namreč pred dvema tednoma koalicijskim poslanskim skupinam predstavila dve novi imeni za vodenje Banke Slovenije. Prva je bila ekonomistka Ksenija Maver, v preteklosti vodja odseka za mednarodne finančne institucije, ki je delovala tudi v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki, trenutno pa je zaposlena pri nemški razvojni agenciji GIZ kot vodja projekta v Burkina Fasu in Ruandi. Drugi pa je makroekonomist Damjan Kozamernik, nekdanji prvi analitik Banke Slovenije, danes pa vodja oddelka za strategijo, trajnostni razvoj in raziskave na SID banki.
Tako kot v primeru nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, ki ga je predsednica za guvernerja predlagala novembra lani, sta tudi sedaj predlagana kandidata "kompetentna, profesionalna in mednarodno priznana, ki sta bila pripravljena svoje znanje in izkušnje usmeriti v odgovorno vodenje Banke Slovenije", je v odzivu za STA na negativno mnenje koalicije o imenih navedla Pirc Musar.
Slovenija si po njenem mnenju zasluži neodvisnega guvernerja, ki bo užival strokovni ugled in mednarodno zaupanje. "Koalicijsko ravnanje, kjer se kandidate zavrača preprosto zato, ker 'se lahko' in 'ker niso naši', ob tem, da se povsem prezre njihovo strokovnost, ne vodi v krepitev institucij, temveč v njihovo razvrednotenje," je zapisala.
Ob tem je dodala, da bo svojo vlogo predsednice republike še naprej opravljala odgovorno in državotvorno, postopek iskanja ustreznega kandidata pa nadaljevala z enako mero resnosti in odprtosti. "Poiskala bom nove kandidate, kot sem predstavnikom koalicijskih stran povedala že na zadnjem sestanku, pa sem vedno pripravljena prisluhniti tudi njihovim novim predlogom," je zapisala. Stabilno, neodvisno in strokovno vodstvo Banke Slovenije je zagotovo v interesu države, meni.
"Naša skupna naloga in odgovornost bi morala biti, da dobimo kredibilnega guvernerja in varuha človekovih pravic in ne strankarsko kupčkanje ter predvolilne kalkulacije," je bila ostra.
Verjame, da si Slovenija zasluži več - spoštovanja do institucij, vsebinskega dialoga in odgovornosti od tistih, "ki so bili izvoljeni, da služijo javnemu interesu". "Zato pri iskanju kandidatov za guvernerja in varuha človekovih pravic ne bom odstopala od standardov, ki jih ti funkciji zahtevata," je podčrtala.
Odzivi koalicije
Vodja največje koalicijske poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je danes v DZ dodatno pojasnila, da so si v koaliciji zastavili "kriterije, katere so tiste veščine, ki bi naj jih imel guverner", v obeh primerih pa jim "je nekaj manjkalo". Na vprašanje, ali bomo dobili guvernerja še v tem mandatu, pa je odgovorila, da pogovori z uradom predsednice potekajo, vsi pa da imajo isti cilj - čim prej dobit kompetentno osebo in človeka z vizijo.
Pod vprašajem ostaja tudi imenovanje novega varuha človekovih pravic. V zadnjih tednih si je predsednica prizadevala z iskanjem dvotretjinske podpore oz. 60 poslanskih glasov Dijani Možina Zupanc. Pri tem je koalicija napovedala svojo podporo, ne pa tudi poslanci opozicije, kar bi omogočilo zadostno število glasov za njeno izvolitev.
Vodjema obeh institucij se je sicer v vmesnem času iztekel mandat, dosedanjemu guvernerju Boštjanu Vasletu januarja, dosedanjemu varuhu Petru Svetini pa februarja. Banko Slovenije trenutno vodi viceguverner Primož Dolenc, na čelu institucije Varuha pa je namestnik varuha Ivan Šelih.
V vodo padel tudi poskus imenovanja novega varuha
Po košarici koalicije pri kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, je, kot kaže, v vodo padel tudi poskus imenovanja novega varuha. NSi je namreč predsednico republike Natašo Pirc Musar obvestila, da Dijana Možina Zupanc ne more računati na njihove glasove, so za STA sporočili iz stranke. Kandidatka tako ostaja brez zadostnih glasov za imenovanje.
Predsednica republike Pirc Musar si je namreč po več krogih neuspešnih usklajevanj o novem varuhu človekovih pravic v zadnjih tednih prizadevala pridobiti podporo za imenovanje ene od dosedanjih namestnic varuha Možine Zupanc na čelo te institucije.
Za izvolitev je namreč potrebna dvotretjinska večina oziroma glasovi 60 poslancev. Koalicija je po srečanju s potencialno kandidatko napovedala podporo, zatem pa je skušala predsednica pridobiti glasove zadostnega števila opozicijskih poslancev. Pri tem je stavila predvsem na osemčlansko poslansko skupino NSi, ki pa se je doslej izrecnemu odgovoru o podpori izogibala.
"Predsednici smo sporočili, da potencialna kandidatka ne more računati na podporo naše poslanske skupine," pa so v NSi danes navedli za STA. Razlogov za takšno odločitev ob tem javno niso pojasnili, četudi so kandidatko v tem mandatu že podprli za namestnico varuha.
"Naša skupna naloga in odgovornost bi morala biti, da dobimo kredibilnega guvernerja in varuha človekovih pravic in ne strankarsko kupčkanje ter predvolilne kalkulacije. Verjamem namreč, da si Slovenija zasluži več - več spoštovanja do institucij, več vsebinskega dialoga in več odgovornosti od tistih, ki so bili izvoljeni, da služijo javnemu interesu," je med drugim zapisala.
Javni poziv predsednice k predlaganju kandidatur za varuha se je iztekel sredi oktobra lani. Prispelo je 14 predlogov možnih kandidatov, med tistimi, ki jih je predsednica uvrstila v ožji krog, pa so bili direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad, vodja diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Andraž Zidar, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Med navedenimi je bila predsedničina favoritka Bervar Sternad, za katero je skušala Pirc Musar pridobiti zadostno podporo 60 poslanskih glasov, a ji to ni uspelo. Ker je kljub "izjemnim naporom, vloženim v iskanje dvotretjinske podpore, ki bi zadostovala za čimprejšnje imenovanje novega varuha človekovih pravic" predsednica ugotovila, da noben izmed kandidatov med poslanci ne uživa zadostne podpore za izvolitev, se je Pirc Musar odločila za iskanje novega kandidata, so sredi marca sporočili iz njenega urada.
Nedolgo zatem je Pirc Musar poslanskim skupinam sporočila, da bi za varuhinjo predlagala Dijano Možina Zupanc, eno od sedanjih varuhovih namestnic. A kot kaže, tudi s tem predlogom ni uspela.
Medtem se je dosedanjemu varuhu Petru Svetini mandat iztekel februarja, institucijo od tedaj vodi namestnik varuha Ivan Šelih.
