Bolezen, katere simptomi so visoka telesna temperatura, kašelj in oteženo dihanje, pogosto pa jo spremljata izguba voha in sposobnosti okušanja, so prvič zabeležili na Kitajskem decembra 2019. Povzročitelj covida-19, novi koronavirus sars-cov-2, se je v manj kot dveh mesecih razširil po vsem svetu.
WHO je 30. januarja 2020 razglasila najvišjo stopnjo pripravljenosti zaradi novega koronavirusa, izredne razmere v javnem zdravju mednarodnega pomena.
Zaradi zaskrbljujoče stopnje širjenja in resnosti bolezni ter tudi zaradi neukrepanja držav po vsem svetu je organizacija 11. marca 2020 razglasila pandemijo covida-19.
»Beseda 'pandemija' je spremenila igro,« je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil novinar John Zarocostas, ki že več kot 30 let spremlja delo mednarodnih agencij in nevladnih organizacij v Ženevi. Po njegovem mnenju je razglasitev pandemije spremenila dinamiko v smislu odziva vlad.
V Sloveniji razglasili epidemijo teden po prvi okužbi
V Sloveniji so prvi primer okužbe s koronavirusom potrdili 4. marca, epidemijo covida-19 pa je odhajajoči premier Marjan Šarec razglasili 12. marca. Vlada Marjana Šarca je tudi razglasila zaprtje šol od 16. do 29. marca 2020. Tedanji minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je priporočl, naj šole za petek 13. marca 2020 prilagodijo svoje aktivnosti in jih organizirajo na prostem, če ni mogoče, da otroci že tedaj ostanejo doma.
Šarec je ob tem opozoril, da bodo ukrepi povzročili vrsto težav in je zato treba delovati enotno in ne tekmovati z ukrepi. Predvsem pa je opozoril, da je treba ravnati z mislijo na državljanke in državljane. »Kajti hektično delovanje lahko situacijo samo poslabša,« je še dodal Šarec.
V petek 13. marca, ko je bilo v državi potrjenih 141 okužb, se je po Sloveniji razširil val paničnega nakupovanja, obiskovalce trgovin pa so pogosto pričakale prazne police z moko in testeninami, izropani pa so bili tudi hladilniki z mesnimi izdelki. Velik naval je bil tudi na toaletni papir, po družbenih omrežjih pa se je spraševalo, kje je možno dobiti še zadnje zaloge kvasa. Isti dan je prisegla tudi nova vlada Janeza Janše, dan kasneje pa je imela ustanovno sejo.
V soboto 14. marca je prvič pred mikrofone stopil novi vladni govorec Jelko Kacin. Njegovi dnevni nastopi so bili najbolj znani po besedni zvezi »Naslednjih 14 dni je ključnih«, ki je s časom izgubila želeni učinek in celo demotivirala ljudi. Kacin je položaj govorca zapustil sredi januarja 2021.
Ob uvajanju ukrepov in odlokov za omejevanje širjenja novega koronavirusa je delovanje Janševe vlade zaznamovalo tudi mrzlično iskanje zaščitne opreme. Minister za obrambo Matej Tonin je »izgubil« tovornjak s tremi milijoni kirurških mask. Kasneje se je izkazalo, da je šlo za prevaro in da tovornjaka nikoli ni bilo. Spodrsljaj si je privoščil tudi minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek, ki je kot rešitev oglaševal maske iz papirnatih servetov.
Vlada Janeza Janše je ob številnih proitiskih in protestih vztrajala do konca mandata. Po veliki zmagi Gibanja Svoboda na državnozborskih volitvah jo je 1. junija 2022 zamenjala vlada Roberta Goloba.
Izredne pandemije konec maja 2023
Pandemija je v številnih državah ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva, v prizadevanjih za zajezitev virusa so zapirale meje ter odpovedovale prireditve. Milijardam ljudi je covid za nekaj časa povsem spremenil življenje. Farmacevtska podjetja so v rekordnem času razvila cepiva proti covidu-19.
V drugi polovici leta 2022 se je število okužb in smrtnih žrtev zaradi vse večje imunosti zaradi cepljenja ali predhodne okužbe zmanjšalo. Virus je tudi mutiral in postal manj nevaren.
Maja 2023 je WHO razglasila konec izredne faze pandemije. Po ocenah strokovnjakov je novi koronavirus od takrat postopoma postal endemičen, z občasnimi ponovnimi izbruhi, podobnimi gripi, čeprav manj sezonskimi. Kljub temu covid-19 ostaja smrtonosen.
Nevarnost nove epidemije
Znanstveniki opozarjajo, da bo prej ali slej izbruhnila nova pandemija, in svet pozivajo, naj se pripravi nanjo. WHO ocenjuje, da je svet na morebitno novo pandemijo bolje pripravljen, kot je bil ob izbruhu covida, a ne dovolj.
Države članice WHO se od konca leta 2021 pogajajo o prvi svetovni pogodbi o preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju na pandemije z zavezujočimi zavezami za boj proti prihodnjim pandemijam. Vendar dogovora pred letno skupščino WHO, ki bo maja, še ni na vidiku, saj se države razhajajo glede dostopa do patogenov in izdelkov za boj proti pandemiji.
