Odvetnik David Sluga je v pogovoru z nekdanjo direktorico ene od zdravstvenih ustanov pred časom neformalno izvedel, da se je pri zavarovalnici zavzela za izplačilo odškodnine po slabem izidu zdravljenja. »Ocenjevala je, da je odškodnina upravičena, a je zavarovalnica ni hotela plačati,« se spominja sogovornik. Prizadeta družina se je tako znašla sredi dolgotrajnega sodnega postopka.
Dolga in mučna pot
Bolniki, ki jim je bila povzročena škoda zaradi napak pri zdravljenju, se morajo po odškodnino praviloma še vedno odpraviti na sodišče. Postopki so dolgi in mučni, opozorila, da bi jih bilo smiselno urediti drugače, pa za zdaj niso zalegla. Tudi aktualni predlog novega zakona o kakovosti, ki je predvidel ukrepanje ob različnih škodljivih dogodkih v zdravstvu, odškodnin ne omenja. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da bodo pripravo izhodišč za sistemsko ureditev področja odškodnin začeli, ko bo nared omenjeni zakon o kakovosti.
Sistemsko ureditev odškodnin za strokovne napake pri zdravljenju je napovedovala že lani sprejeta strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu. Izpostavljala je možnost nekrivdnih odškodnin, a konkretnih rešitev v zdravstvenem resorju javnosti še niso predstavili. Okrog tega je še veliko dilem, je marca v pogovoru za Dnevnikov Objektiv pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. »Načrtujemo pa poseben zakon, ki bo urejal nekrivdne odškodnine,« je dodala.
Gre za rešitve anglosaškega prava, značilne tudi za skandinavske države, ugotavlja David Sluga, ki ima dolgoletne izkušnje v postopkih zaradi napak pri zdravljenju. »Vključevanje novega koncepta bi moralo biti zelo dobro premišljeno. V vsebinskem smislu sem nad to možnostjo navdušen. Bolniki in njihovi svojci ne bi trpeli ob podoživljanju travmatičnih dogodkov, zdravniki pa ne bi ravnali obrambno, kot zdaj počnejo tudi ob povsem očitnih napakah,« je dejal. Pri zdravnikih Sluga opaža strah pred kazensko odgovornostjo, v primeru odškodninskih postopkov pa prevladuje interes zavarovalnic, da odškodnin ne pokrijejo. Nekrivdne odškodnine so po njegovem mnenju smotrne le, če ne bodo mizerno nizke, pomembna pa bo tudi sama izvedba postopkov.
Zbornica s svojim predlogom
Za spremembe pri odškodninah se že dolgo zavzemajo v Zdravniški zbornici Slovenije. Glede na zakonski predlog, ki so ga ministrstvu za zdravje posredovali leta 2019, bi država odškodnino izplačala pacientom, ki jim je bila med zdravljenjem oziroma v povezavi z zdravljenjem povzročena škoda, praviloma pod pogojem, da bi se bilo takšnemu izidu mogoče izogniti. Le izjemoma bi odškodnino, če bi sledili njihovemu predlogu, izplačevali tudi za zelo redke in nepričakovane zaplete. Pot do odškodnin, ki bi jih financirali prek državnega proračuna, pa bi bila odprta ne glede na to, ali je bil posameznik na zdravljenju v javnem sistemu ali kot samoplačnik.
Ureditev, pri kateri oškodovancu ali njegovim svojcem ne bi bilo treba dokazovati krivde zdravstvenega delavca, bi bila preprostejša in cenejša od sedanje, še vedno vztrajajo v zbornici. Varnost pacientov in kakovost v zdravstvu bi se povečali, pričakujejo, tudi zaupanje v zdravstveni sistem bi se okrepilo. Hkrati se jim zdijo potrebne spremembe v kazenskem zakoniku, ki bi omogočile zaupno in temeljito obravnavo neželenih dogodkov v zdravstvu.
Za zdravnika, ki iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke ter s tem povzroči občutno poslabšanje pacientovega zdravja, je danes predvidena zaporna kazen do enega leta. Enako kazen je kazenski zakonik predvidel, ko se to zgodi zaradi malomarnosti drugih zdravstvenih delavcev. Sodišča so v takih primerih zdravnikom doslej izrekala pogojne zaporne kazni.
