Približno četrtina (24 odstotkov) gospodinjstev je ocenila, da se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zvišal, po drugi strani pa je 10 odstotkov gospodinjstev poročalo o znižanju svojega dohodka. V primerjavi z letom prej se je delež prvih povečal za 7 odstotnih točk, delež drugih pa zmanjšal za 4 odstotne točke.
Najpomembnejši razlogi za zvišanje dohodka so bili dvig plače (26 odstotkov), za znižanje dohodka pa drugi razlogi (27 odstotkov) in znižanje plače (18 odstotkov).
Težave z odplačilom najemnine v skoraj četrtini gospodinjstev v najemniških stanovanjih
V nekaj več kot tretjini gospodinjstev (36 odstotkov), v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard gospodinjstva. V preostalih gospodinjstvih so se prilagodili tako, da so zmanjšali izdatke (56 odstotkov) ali uporabili prihranke (22 odstotkov).
Nepričakovanih izdatkov v znesku 700 evrov si ne bi moglo privoščiti 45 odstotkov gospodinjstev. Težave z odplačilom najemnine je imelo 23 odstotkov, z odplačilom nestanovanjskega kredita 13 odstotkov, z odplačilom stanovanjskega kredita pa šest odstotkov gospodinjstev, ki so imela tovrstne stroške.
Tistih, ki so finančno shajali brez težav, skoraj enako tistim, ki so težko shajala
Le za dve odstotni točki več je bilo gospodinjstev, ki so skozi mesec shajala lahko oziroma zelo lahko (23 odstotkov), v primerjavi s tistimi, ki so shajala težko oziroma zelo težko (21 odstotkov). Razlika med skupinama se je počasi zmanjševala – pred letom dni je znašala osem odstotnih točk v prid prve, takih je bilo 26 odstotkov gospodinjstev. Delež tistih, ki so shajala težko oziroma zelo težko, se je v enem letu povečal za tri odstotne točke, tistih, ki so shajala lahko oziroma zelo lahko, pa je za prav toliko upadel.
V primerjavi z letom prej se je finančni položaj najbolj poslabšal gospodinjstvom v najemniških stanovanjih. Med njimi je bilo 13 odstotkov gospodinjstev, ki so shajala lahko oziroma zelo lahko, tistih, ki so shajala težko oziroma zelo težko, pa je bilo za 23 odstotnih točk več ali 37 odstotkov. Delež teh se je v enem letu povečal za 12 odstotnih točk. Med uporabniki stanovanj je težko oziroma zelo težko shajalo nekaj manj kot četrtina gospodinjstev (23 odstotkov), med lastniki pa nekaj več kot šestina (18 odstotkov)
Z življenjem bolj zadovoljni bolj izobraženi
Zelo zadovoljni z medosebnimi odnosi (ocena 8 ali več na lestvici od 0 do 10) sta bili dve tretjini prebivalcev, z življenjem 46 odsttkov, s finančnim stanjem gospodinjstva pa nekaj več kot četrtina (27 odstptkov). Po drugi strani pa je bilo zelo nezadovoljnih (ocena 2 ali manj) s finančnim stanjem gospodinjstva 12 odstotkov, z življenjem pet odstotkov, z medosebnimi odnosi pa dva odstotka prebivalcev.
Bolj izobraženi so bili bolj zadovoljni z življenjem in finančnim položajem. Med terciarno izobraženimi jih je bilo zelo zadovoljnih z življenjem 64 odstotkov, 25 odstotnih točk več kot med nižje izobraženimi, zelo zadovoljnih s finančnim stanjem pa 43 odstotkov, kar je za,22 odstotnih točk več kot med nižje izobraženimi.
Najpogosteje osamljeni mladi
Ves čas ali večino časa je bilo v obdobju pred anketiranjem osamljenih dvet odstotkov prebivalcev, 71 odstotkov pa jih je osamljenost čutilo redkokdaj ali nikoli. Najpogosteje so bili osamljeni mladi (16–34 let). Pri tej skupini se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem tudi najbolj povečal delež osamljenih ves čas ali večino časa, in sicer za pet odstotnih točk, na 13 odstotkov.
Srečo je v obdobju pred anketiranjem čutilo ves čas ali večino časa 57 odstotkov prebivalcev, redkokdaj ali nikoli pa 12 odstotkov. Najmanj pogosto so bili srečni v najstarejši starostni skupini (55 let ali več); v njej je srečo čutila ves čas ali večino časa polovica prebivalcev. Pri mladih (16–34 let) se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem za deset odstotnih točk zmanjšal delež tistih, ki so bili srečni ves čas ali večino časa (na 60 odstotkov), za sedem odstotnih točk pa povečal delež tistih, ki so bili srečni redkokdaj ali nikoli (na 14 odstotkov).
