Letna poročila, ki so jih stranke v skladu z zakonom o političnih strankah morale predložiti Ajpesu za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024, izkazujejo, da je imela stranka Gibanje Svoboda lani 3,2 milijona evrov prihodkov, SD 2,6 milijona evrov in SDS 2,4 milijona evrov.
Nekaj manj kot milijon evrov prihodkov je imela NSi, na zadnjem mestu med parlamentarnimi strankami pa je Levica z nekaj več kot 400 tisoč evri.
Večina prihodkov strank iz proračuna
Najvišji delež prihodkov parlamentarnih strank predstavljajo sredstva iz državnega proračuna in prihodki iz proračunov lokalnih skupnosti. Rezultat zadnjih parlamentarnih volitev polni predvsem blagajno stranke Gibanje Svoboda, ki je iz državnega poračuna prejela 2,6 milijona evrov, še pol milijona pa iz proračunov občin. Druga največja parlamentarna stranka SDS je iz državnega proračuna prejela slab milijon in pol evrov in nekaj več ko pol milijona od občin.
Nekaj sredstev politične stranke zberejo tudi na račun denarnih prispevkov in pobiranja članarin. Najvišji znesek je s tem zbrala SDS, in sicer nekaj več kot 120.000 evrov.
SDS z največjimi stroški, SD rešuje prodaja vile na Levstikovi
Najvišje stroške je imela SDS, ki je zabeležila nekaj manj kot 2,4 milijona odhodkov. Sledijo Svoboda z 2,3 milijona, SD z 1,5 milijona, NSi z dobrimi 770.000 in Levica z dobrimi 370.000 evri odhodkov.
Največji finančni plus so torej ustvarili v stranki SD, ki je lani s prodajo dolgoletnega sedeža stranke vile na Levstikovi iztržila 1,6 milijona evrov. Brez tega bi imeli socialni demokrati približno take prihodke kot NSi in okoli pol milijona evrov minusa.
Zunaj parlamenta denarja manj
Med zunajparlamentarnimi strankami je imela lani najvišje prihodke Slovenska ljudska Stranka, nekaj več kot 300.000 evrov, sledi Resni.ca s 190.000 evri. Več kot 100.000 evrov prihodkov so imeli še Pirati, Vesna in SNS.
Sredstva iz poračuna prejema rekordnih 20 strank, večine ni v parlamentu
Do financiranja iz državnega proračuna so upravičene stranke, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah prejele več kot odstotek glasov podpore. Zaradi razpršenih rezultatov volitev leta 2022 trenutno ta sredstva prejema kar 15 zunajparlamentarnih strank, medtem ko so bile v času prejšnjega sklica državnega zbora takšne le štiri.
