Na zadnji dan lanskega leta je bilo v Sloveniji 137.091 ljudi brez osebnega zdravnika oziroma 5151 več kot leto prej. Med njimi je bilo 18.024 otrok in mladostnikov pred polnoletnostjo, kar je sicer manj kot v enakem obdobju lani, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako v primeru odraslih kot v primeru otrok pa se možnosti izbire zdravnika vztrajno krčijo. Konec lanskega leta je paciente v ambulantah družinske medicine na novo sprejemalo 115 zdravnikov oziroma 25 manj kot konec februarja 2023, v otroških in šolskih dispanzerjih pa 104 zdravniki oziroma 21 manj kot februarja.
Letošnje širitve še neznanka
Širitve programov v osnovnem zdravstvu, ki omogočajo odpiranje dodatnih ambulant, so bile le deloma uspešne. Od 10,5 novega tima, ki so ga na ZZZS za ambulante splošne oziroma družinske medicine predvideli v lanskem razpisu, so oddali 7,2 tima; nekatere ekipe oziroma ambulante ne delujejo v polnem obsegu. V primeru otroških in šolskih dispanzerjev pa so oddali tri od predvidenega 6,5 tima, torej manj kot polovico programov za dodatne ekipe. Letošnji načrti še niso znani, saj splošni dogovor – ta med drugim določi vsakoletno delitev zdravljenj in denarja zanje – ni bil sprejet v roku. Širitve v letošnjem letu bo vlada tako določila z uredbo, so spomnili na ZZZS.
Naraščanje števila ljudi brez zdravnika je po opažanju ZZZS posledica odhodov in upokojevanja zdravnikov, njihovega premajhnega števila oziroma nezadostnega zaposlovanja pa tudi prenizke meje za odklanjanje novih opredelitev. Zdravniki, ki se upokojujejo, imajo več pacientov kot tisti, ki jih kasneje nadomestijo. Na novo zaposleni specialisti se praviloma odločajo, da bodo z vpisi prenehali pri meji 1895 glavarinskih količnikov; kdaj jo zdravnik doseže, je odvisno tako od števila pacientov kot od njihove starosti. V nekaterih ambulantah s prostimi zdravniki paciente sicer sprejemajo tudi potem, ko so že dosegli omenjen prag.
Omejen vpliv ambulant za neopredeljene
Sedanjo mejo za odklanjanje novih vpisov so oblasti določile v mandatu vlade Marjana Šarca, ko je zdravstveni resor vodil Aleš Šabeder, še prej pa je pot k tovrstnim spremembam v dogovoru z zdravniki tlakovala vlada Mira Cerarja. Možnost izbire zdravnika se je kasneje zaradi nove meje obremenitev drastično skrčila. Obenem so številna mesta za specializacijo iz družinske medicine ostajala nezasedena, mlajše pediatre pa so pogosteje kot osnovno zdravstvo pritegnile bolnišnice.
V mandatu vlade Roberta Goloba so se v zdravstvenem resorju, šlo je za obdobje ministrovanja Danijela Bešiča Loredana, odločili za začasno urejanje nadomestne oskrbe z ambulantami za neopredeljene paciente. Podlago zanje so uredili z interventno zakonodajo. Obiskuje jih le manjšina prebivalcev brez zdravnika: 1. januarja letos je bilo glede na podatke ZZZS v ambulante za neopredeljene vključenih 18.274 oseb. V nekaterih zdravstvenih domovih so sicer urejene tudi druge oblike nadomestne oskrbe. Na pojasnila ministrstva za zdravje, kako nameravajo povečati možnost izbire osebnega zdravnika in ali bodo ambulante za neopredeljene ohranjali tudi na daljši rok, še čakamo.
Veliko odvisno tudi od vodstev
Razmere se lahko od kraja do kraja sicer razlikujejo. Novomeška zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj je povedala, da se je v redkih primerih, ko so se bolniki nanjo v zadnjem času obrnili zaradi težav pri izbiri osebnega zdravnika, v bližnjih ambulantah zanje našlo mesto. »Veliko je odvisno od vodstva posameznega zdravstvenega doma,« ugotavlja. Večje težave pa imajo na tamkajšnjem območju pacienti, ki želijo zdravnika zamenjati, opaža zastopnica pacientovih pravic. x
