Analize meteorološke službe Severe Weather Europe (SWE) kažejo, da se bo poletje začelo z nekoliko več padavinami, nato pa bo sledilo obdobje intenzivne vročine, ki bo trajalo vse do avgusta. Enako napoveduje kanadski model CANSIPS. Najprej deževno obdobje, zatem vročina. To je realno pričakovanje tudi za Slovenijo.
Zgodnje opozarjanje
Pobuda Svetovne meteorološke organizacije Zgodnja opozorila za vse je osredotočena na univerzalni dostop do pravočasnih in učinkovitih zgodnjih opozoril. Cilj pobude je zmanjšati tveganja zaradi neugodnih naravnih razmer, podnebnih sprememb in s tem povezanih nevarnosti. »Z letošnjim geslom Skupaj zapolnimo vrzeli v zgodnjem opozarjanju pozivamo vse deležnike k ustreznemu delovanju v opozorilno-odzivnem procesu. Sisteme zgodnjega opozarjanja vzpostavljajo, vzdržujejo in uporabljajo številne institucije, mednarodni organi, podjetja, organizacije, skupnosti, odločevalci in posamezniki,« pravi meteorolog Aleš Poredoš. Obstaja vrsta sistemov za zgodnje opozarjanje, od globalnih in regionalnih do državnih in lokalnih. Dobro uporabni sistemi vključujejo opozorila na več različnih vrst nevarnosti (poplave, suše, neurja itd.), imajo vzpostavljene različne komunikacijske kanale za razširjanje pravočasnih in razumljivo sporočanih informacij glede možnih dogodkov in povezanih tveganj ter poskušajo vključevati odzive in potrebe končnih uporabnikov opozoril. Predstavili so značilnosti in načine delovanja sistema Meteoalarm, ki je dober primer mednarodno koordiniranega sistema za zgodnje opozarjanje in je v preteklih dveh desetletjih uskladil sodelovanje med evropskimi meteorološkimi in hidrološkimi službami ter standardizacijo na tem področju.
Lani vroče – pa letos?
Na vprašanje, kakšno poletje lahko pričakujemo, je znani vremenoslovec Andrej Velkavrh odgovoril takole: »Zavedati se moramo, da so sezonske napovedi zelo okvirne in ne prav zanesljive, in pa predvsem, kaj od takih napovedi lahko pričakujemo. Napovedujejo odstopanje od povprečne mesečne temperature zraka. Za primer: lansko poletje je bilo v Sloveniji najtoplejše sploh, a nismo imeli izrazitih vročinskih valov, torej ni bilo temperaturnih rekordov. Za marsikoga je res vroče poletje tisto, ki ima visoke temperaturne viške, teh pa sezonska napoved ne more napovedati. Uporabljamo sezonske napovedi Evropskega centra za srednjeročne prognoze, katerega članica je tudi Slovenija. Zaenkrat je izračunana le napoved za junij in julij, za zadnji poletni mesec, avgust, pa še ne. Za oba meseca je precej verjetno, da bosta za okoli stopinjo toplejša od povprečja, kar ni malo. Kot sem že povedal, to ne pomeni, da bomo imeli izrazite vročinske valove – lahko, lahko pa tudi ne! Kaže tudi, da utegne junij bolj odstopati od povprečja, kar spet ne pomeni, da bo bolj vroč od julija, saj je povprečna temperatura za junij nekoliko nižja od julijske. Torej verjetneje je, da bosta vsaj prva dva meseca letošnjega poletja toplejša od povprečja, ki se že tako ali tako iz desetletja v desetletje počasi zvišuje,« skuša pojasniti Velkavrh in dodaja, da je pri padavinah nekoliko drugače. Za junij napoved ne kaže večjega odstopanja od povprečne količine, naj bi pa bil potem julij bolj suh. Seveda na podlagi tega ne moremo reči, da bomo imeli julija sušo, saj je ta odvisna od časovne razporeditve padavin, pa tudi od tega, kako bo s padavinami junija. In na koncu še opomnik, da napoved ni zelo zanesljiva. »Kakšen nasvet ob vsem tem? Manj trošite, manj se vozite, izkoristite jutra in večere v času vročih dni.«
Velika verjetnost poplav na pragu poletja
Andrej Golob, hidrolog in vodja Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi, sodeluje pri opozorilih pred poplavami. Kot napovedujejo evropske okoljske agencije, bo junij zaznamovalo spremenljivo vreme, saj bo nad severozahodno Evropo vztrajalo območje nizkega zračnega tlaka, medtem ko se bo nad vzhodnim delom celine in Skandinavijo krepil anticiklon. Temperature bodo večinoma nadpovprečne, še posebej v srednji in jugovzhodni Evropi. Padavine bodo pogostejše na zahodu in severozahodu Evrope, medtem ko bo jug ostal bolj suh. Zaradi vpliva jugozahodnih vetrov bo v srednji Evropi vlažnost povečana, kar lahko povzroči nevihte in močne padavine. Po mnenju meteorologov bo to obdobje zaznamovala večja vremenska nestabilnost, ki bo spremljala prehod v poletje. Uvod v poletje bodo zaznamovale močne padavine, posledično verjetno tudi poplave.
Spremembe do sredine 21. stoletja
So scenariji bodočih podnebnih sprememb pripravljeni tudi za Slovenijo? So, na podlagi podnebnih modelov, ki so jih poganjali v okviru evropskega projekta EURO-CORDEX. Tako so za Slovenijo na Arso poleg srednjih ocen bodočih sprememb podali tudi mejne vrednosti (najnižjo in najvišjo) modelskih izračunov. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo s podnebjem, je zelo odvisno od socialno-ekonomskega razvoja sveta. Od tega je namreč odvisna raven izpustov toplogrednih plinov v prihodnosti.
Za Peto poročilo IPCC je znanstvena skupnost določila nabor štirih novih scenarijev, ki se imenujejo značilni poteki vsebnosti. Scenariji prihodnjega podnebja so izračunani za dve bodoči tridesetletni obdobji: bližnjo prihodnost (2011–2040) in sredino stoletja (2041–2070). Podnebni scenariji kažejo, da se bo Slovenija v prihodnosti še naprej ogrevala. V prvem tridesetletju se bo povprečna letna temperatura dvignila za eno stopinjo Celzija, v naslednjem tridesetletju pa še za dodatno stopinjo. Za padavine podnebni scenariji kažejo večjo negotovost, se pa signali z odmikom v prihodnost stopnjujejo. Na letni ravni se spremembe kažejo šele v drugem tridesetletnem obdobju (2041–2070), ko se bo količina padavin povečala v vzhodni polovici Slovenije. V zimskem času torej prognoza kaže, da se bo količina padavin povečala, poleti pa zmanjšala. V drugem tridesetletnem obdobju se ta signal še okrepi.
Podjetje Soltec iz Dobove, med drugim tudi kandidatka za gazelo, je eno od podjetij, ki zelo dobro razumejo spreminjanje podnebja in neugodne vremenske posledice. Mirko Požar, direktor podjetja, je za Dnevnik pojasnil, da se poleti ljudje v bistvu soočamo z dvema izzivoma: močnim bleščečim soncem, kar rešujemo z očali, in pregrevanjem. Slednje v notranjih prostorih rešujemo tako, da si omislimo klimo, a tudi zunaj na terasi je ob teh temperaturah lahko nevzdržno. »Ampak mi se nočemo zapreti med štiri stene, kajne? Želimo in potrebujemo sonce, zmerno toploto, pogled v naravo, na gore, jezera. Zunaj je vendar življenje. A zunaj se srečujemo s tako imenovano kondukcijsko toploto, ki prehaja. Zato v podjetju Soltec z bioklimatskimi pergolami ustvarjamo mikroklimo, ki velja za prijetno. Imamo svetlobo in toploto, ne pa vročine in pregrevanja. Optimalna temperatura in prava svetloba, brez direktnih sončnih žarkov, sta danes ob spreminjanju podnebja nujni del bivanjskega udobja,« je svoj pogled predstavil sogovornik iz Posavja. Mogoče se res premalo zavedamo, da pregrevanje vpliva tako na psihično kot fizično zdravje posameznika. Morda namig tudi za podjetja, ne samo lastnike hiš in stanovanj.
