Svetovna meteorološka organizacija je pred dnevi objavila letno poročilo o stanju svetovnega podnebja, ki kaže, da je bilo obdobje zadnjih desetih let najbolj vroče v zgodovini meritev. Lani so rekordne vrednosti med drugim dosegli povprečna temperatura zemeljskega površja, vsebnost toplogrednih plinov in dvig globalne ravni oceanov. Generalni sekretar združenih narodov Antonio Guterres je objavo poročila pospremil z besedami, da je naš planet »na robu«, vodja Svetovne meteorološke organizacije Andrea Celeste Saulo pa je objavo označila kot »rdeči alarm«.
Te besede in ugotovitve so odzvanjale tudi ob včerajšnji obeležitvi ob svetovnih dnevih voda in meteorologije na Agenciji za okolje (Arso). »Ta opozorila ne veljajo samo za svet, ampak tudi za Slovenijo. Če pogledamo zadnji dve leti, nam je jasno, s kakšnimi posledicami se bomo morali soočiti. Najprej smo imeli dolgotrajno sušo, leta 2023 hud požar na Krasu, lansko leto pa številna neurja s točami, viharnim vetrom in nato katastrofalne avgustovske poplave. To so dogodki, ki nas opozarjajo in silijo k ukrepanju,« je nedavne ekstremne dogodke pri nas povzela stalna predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji Mojca Dolinar.
Slovenija se bo še segrevala
Podnebne spremembe se bodo v prihodnje še stopnjevale, temperatura v Sloveniji pa bo še naraščala – vprašanje je le, za koliko. Kakšni so možni podnebni scenariji za Slovenijo, je pojasnil klimatolog Anže Medved. »Optimistični scenarij sledi pariškemu podnebnemu sporazumu, s katerim smo dvig globalne temperature omejili na stopinjo in pol. Ker tega scenarija verjetno ne bomo uresničili, smo na agenciji obravnavali še dva dodatna scenarija, in sicer zmerno optimističnega in pesimističnega. Po optimističnem scenariju naj bi vsaj nekje v sredini stoletja počasi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, temperatura pa se potem ne bi več dvigovala tako enakomerno, kot se je doslej. Po najhujšem scenariju, če praktično ne naredimo nič, pa se bo temperatura le še eksponentno dvigovala.«
Kakšne bodo posledice? Slovenija se je od 80. let prejšnjega stoletja do danes že segrela za več kot dve stopinji. »Po najbolj optimističnem scenariju lahko pričakujemo še kakšno dodatno stopinjo, po najhujšem scenariju pa dvig vse tja do šest stopinj Celzija,« je poudaril Medved. Segrevanje za šest stopinj Celzija pri tem, kot je opozoril, ne pomeni posameznega dnevnega dviga temperature za šest stopinj, ampak dvig letne povprečne temperature. »Višje ko bodo temperature, več bo tudi vročinskega stresa, več bo vročinskih valov, ki bodo močnejši in daljši. Zaradi višjih temperatur bo več tudi tako imenovanih tropskih noči, ko se tudi zvečer temperature ne spustijo pod 20 stopinj Celzija. Več bo seveda tudi vročih dni, ko se bodo temperature čez dan dvignile nad 30 stopinj Celzija. Zdaj imamo takšnih nekaj dni na leto. Po najhujšem scenariju pa bi lahko imeli v prihodnje po nižinah za cel mesec do skoraj dva meseca več takšnih dni. Skoraj celo poletje lahko torej pričakujemo temperature nad 30 stopinjami Celzija.« Višje temperature bodo vplivale tudi na padavine. »Ker bodo višje temperature, padavin ne bo več v obliki snega, kar že opažamo, ampak večinoma v obliki dežja, s čimer se poveča nevarnost zimskih poplav,« je še opozoril Medved.
Tudi letos se ne bomo izognili suši
Podnebne spremembe so se v zadnjih letih pri nas že odrazile v ekstremnih vremenskih pojavih. Z vidika vodnatosti rek se je leta 2022, ko smo se soočali s sušo, v povprečju po slovenskih rekah pretakalo za približno tretjino vode manj kot običajno v enem letu, leta 2023, ko so nas prizadele katastrofalne poplave, pa za tretjino več vode kot običajno. »Leto 2022 je bilo tretje najmanj vodnato od leta 1981. Manj vodnato je bilo na primer leto 2003, ko smo tudi imeli izjemno sušo. Leto 2023 pa je bilo po drugi strani tretje najbolj vodnato od leta 1981. Bolj vodnato je bilo na primer leto 2014, takrat smo imeli obsežne poplave v kraškem svetu,« je pojasnila Maja Koprivšek z Arsa. Vse to se je, kot je dodal vodja oddelka za hidrogeološke analize in modeliranje na Arsu Peter Frantar, odrazilo tudi na količini podzemnih voda. Zaradi rekordno visokih vodostajev v lanskem letu imamo po njegovih besedah marsikje še zdaj relativno visoke količine podzemne vode.
Ali to pomeni, da se bomo letos izognili suši, kakršna nas je prizadela predlani? Po besedah vodje oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu na Arsu Andreje Sušnik razmere tudi zaradi boljših zalog podzemne vode niso tako slabe kot predlani, kljub temu pa so minuli mesec na agenciji že zaznali zmerno sušne razmere v več delih države. »Ali bo zaloga vode pozimi zadovoljiva in nas bo ubranila suše poleti? Odgovor je – ne,« je bila jasna Andreja Sušnik. Spomnila je, da se v Sloveniji v zadnjem obdobju s sušo soočamo skorajda vsako leto.
