Brezposelni, ki jih je trenutno v Sloveniji rekordno malo, le 3,4 odstotka, so prve tri mesece upravičeni do 80 odstotkov, naslednjih devet mesecev do 60 odstotkov in po letu dni do 50 odstotkov povprečne plače, ki so jo prejemali zadnjih osem mesecev (mlajši od 30 let pa pet mesecev) pred mesecem, ko so postali brezposelni. A pozor: ne glede na nekdanjo plačo brezposelnega in s tem višino plačanih prispevkov za morebitno brezposelnost, ko je še bil zaposlen, denarno nadomestilo že vse od leta 2012 ne more biti višje od 892,50 evra bruto, od leta 2019 pa tudi ne nižje od 530,19 evra bruto. V nasprotju z različnimi socialnimi prispevki, tudi minimalno plačo, se spodnji in zgornji znesek denarnega nadomestila že vrsto let nista zvišala, čeprav naj bi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pod vodstvom Luke Mesca tovrstne zakonske spremembe pripravljali že nekaj let.

Višje nadomestilo le za obmejne delavce

Zakon določa izjemo od najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost, 892,50 evra, za obmejne delavce, ki bi jim v državi zadnje zaposlitve pripadalo višje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti kot v Sloveniji. Pravico do višjega denarnega nadomestila za brezposelnost, 1785 evrov, imajo brezposelni, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in so se v drugo državo članico EU, EGP ali Švico dnevno ali najmanj enkrat tedensko vozili na delo ter so celotno zavarovalno dobo 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih pred nastankom brezposelnosti pridobili v drugi državi članici. Navedena izjema velja le za prve tri oziroma prvih pet mesecev prejemanja denarnega nadomestila.

Mojca Žerak, predsednica Sindikata Mladi plus, ki med drugim pokriva področje mladih brezposelnih, in to kot edini sindikat v Sloveniji, saj je Sindikat brezposelnih delavcev Slovenije s sedežem v Mariboru leta 2008 prenehal delovati, pravi: »Nesprejemljivo je, da se višina denarnega nadomestila za brezposelnost, tako spodnja kot zgornja meja, že tako dolgo ni spremenila. Življenjski stroški so se v vseh teh letih izjemno povišali, minimalna plača se vsako leto usklajuje z inflacijo in življenjskimi stroški, socialni transferji pa z inflacijo. Z inflacijo bi morali usklajevati vsaj spodnjo in zgornjo mejo višine nadomestila za brezposelnost, in sicer na podoben način kot minimalno plačo, torej z upoštevanjem rasti življenjskih stroškov.«

Za dostojno življenje, ne zgolj preživetje

Ob tem Mojca Žerak opozarja: »Nadomestilo za brezposelnost ni socialni transfer, sredstva za ta izplačila plačujemo delavci v času redne zaposlitve, z rastjo plač pa se dviga višina vplačanih prispevkov. Če delavec od svoje plače odvaja več sredstev, bi bilo pravično, da v primeru brezposelnosti prejme višji znesek nadomestila. Ta bi mu moral zagotoviti dostojno življenje, ne le golo preživetje.«

Podobne težave so tudi na področju javnih del. »Nihče kot udeleženec javnih del v Sloveniji ne bi smel imeti osnovne plače nižje od zakonsko določene minimalne, torej tudi javni delavci z nižjo stopnjo izobrazbe ne (to so tisti, ki imajo izobrazbo nižjo od pete stopnje, op. a.). Prav tako ni pravično, da se tem delavcem za polovico skrajša obdobje prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost, saj opravljajo delo v polnem obsegu in si zato zaslužijo enake pravice kot redno zaposleni, ki delo opravljajo za polni delovni čas,« še meni predsednica Sindikata Mladi plus. A na ministrstvu sprememb na področju plačevanja javnih del ne pripravljajo.

Udeleženci javnih del z nižjo izobrazbo so plačani manj, kot znaša minimalna plača, za polovico se jim skrajša tudi obdobje prejemanja denarnega nadomestila.

Za primerjavo: denarna socialna pomoč za samsko osebo trenutno znaša 484,88 evra neto, (samski) mladi med 18. in 26. letom, ki so prijavljeni v evidenco brezposelnih in še živijo pri starših, prejmejo 339,42 evra neto. Brezposelni pa prejmejo največ 653,68 evra neto denarnega nadomestila za brezposelnost, prav vsem pa se od tega zneska odšteje 35 evrov obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka pa tudi njihovi partnerji ne plačujejo.

Brezposelni v povprečju 25,6 meseca

Brezposelne osebe, ki so bile na zadnji dan septembra prijavljene v evidenci zavoda za zaposlovanje, so bile v povprečju brezposelne 25,6 meseca. 37,5 odstotka oseb je bilo starih 50 let ali več. Med brezposelnimi je 49,7 odstotka žensk, 42,2 odstotka je dolgotrajno brezposelnih (nad eno leto), 32,9 odstotka je nižje izobraženih, 14,4 odstotka je iskalcev prve zaposlitve.

Povprečno denarno nadomestilo 606,02 evra neto

Na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) so pojasnili, da pri odmeri višine denarnega nadomestila morajo upoštevati zakonske določbe o minimumu in maksimumu denarnega nadomestila. Ko pa je denarno nadomestilo že odmerjeno, se usklajuje z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Sloveniji, vendar tudi usklajeni znesek ne sme biti višji od 892,50 evra bruto (ta znesek se ne usklajuje). Povprečna višina bruto izplačanega denarnega nadomestila je 846,36 evra, povprečna višina neto izplačanega denarnega nadomestila pa 606,02 evra. Avgusta je denarno nadomestilo prejemalo 13.979 ali 31,4 odstotka vseh brezposelnih. Konec septembra letos je bilo registriranih 43.847 brezposelnih oseb, v primerjavi s septembrom lani pa je bila brezposelnost manjša za 2152 oseb ali 4,7 odstotka.

Ministrstvo podpira predloge za višjo socialno varnost

Najvišji znesek denarnega nadomestila (892,50 evra bruto) določa zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki je začel veljati 31. maja 2012, najnižji znesek (530,19 evra bruto) pa zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E), ki je začel veljati 10. decembra 2019. »Da se ti zneski ne usklajujejo, je posledica Zujfa,« so nam odgovorili na ministrstvu za delo. Denarno nadomestilo, so še pojasnili, se usklajuje z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom, a le do maksimalne zakonske višine. »Na ministrstvu podpiramo predloge, ki zagotavljajo višjo socialno varnost. Določbe o prenovi in ustrezni višini nadomestila so še v usklajevanju, zato jih v tem trenutku ne moremo podrobneje komentirati,« so še dodali.

Priporočamo