Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je včeraj določila 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Zbiranje podpisov se bo začelo 20. februarja, zadnji dan za njihovo zbiranje pa je 26. marec; za podporo zahtevi za referendum morajo pobudniki, torej poslanska skupina SDS, do takrat zbrati vsaj 40.000 podpisov. Če jim bo to uspelo, mora zatem državni zbor referendum razpisati v roku sedmih dni.
V SDS so nasprotovanje zakonu, ki je bil konec januarja z 51 glasovi za in 28 glasovi proti sprejet v državnem zboru, izrazili že pred časom – 6. februarja pa so vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma, ki so jo podprli s približno 8700 podpisi. Kot napovedujejo, bodo potrebne podpise zbirali na svojih stojnicah pred upravnimi enotami po vsej Sloveniji, podpis podpore pa bo mogoče prispevati tudi na portalu e-uprava.
Dodatki k pokojnini
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti sicer ureja pravico do dodatka, namenjenega le peščici umetnic in umetnikov, dobitnikov najvišjih nacionalnih priznanj, kot so Prešernove nagrade za življenjsko delo. Izredni dodatki k pokojninam obstajajo že zdaj, vendar jih za področje umetnosti še vedno določa zastareli ter pomanjkljivi zakon iz leta 1974; za nekatera druga področja, kot je šport, je bil zakon o tovrstnih dodatkih sprejet že leta 2017. Podobne priboljške pa dobivajo tudi posamezni znanstveniki ter druge zaslužne osebe, med njimi nekdanji predsedniki republike.
Kratek, toda »sporen« zakon
Kakor je znano, je državni zbor zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti sprejel pred dvema tednoma. Zgolj nekaj strani dolg dokument, ki ureja pravico do omenjenega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje oziroma dodelitev, pa nima lahke poti: že od vsega začetka mu je ostro nasprotovala parlamentarna opozicija, nato ga je bilo treba po odložilnem vetu državnega sveta v parlamentu ponovno potrditi, zdaj pa se utegne zgoditi, da bodo o njem odločali še volilci – SDS bo namreč prihodnji teden začela zbirati podpise za zakonodajni referendum, na katerem naj bi se o novi ureditvi dodatkov k pokojninam najbolj zaslužnih umetniških ustvarjalk in ustvarjalcev izrekli tudi državljani.
Po izjavah predstavnikov SDS naj bi bili namreč dodatki namenjeni »točno določeni kulturni eliti« in v skrajnem nesorazmerju z dodatki, ki jih recimo prejmejo upokojenci z najnižjimi pokojninami. Na ministrstvu za kulturo ob tem pojasnjujejo, da zakon ne prinaša nobenih novih dodatkov in pravic, temveč po desetletjih nepreglednosti zgolj uvaja jasne in pravične pogoje za njihovo podeljevanje. »V resnici zakon zadeva samo dodatke k pokojninam nekaj vrhunskih umetnikov,« je minuli teden ob pobudi za referendum komentiral Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; ocenil je tudi, da zakonodajni referendum ni smiseln, saj bi stroški zanj znašali kakšnih pet milijonov evrov, kar bi po njegovih besedah zadostovalo za 70 let izplačevanja omenjenih dodatkov – in tudi v primeru, da bi bil zakon na njem zavrnjen, bi se dodatke dodeljevalo in izplačevalo še naprej, le da po stari zakonodaji, ki omogoča povsem arbitrarno presojo o tem, kdo je do njih upravičen. »Je pa svojevrsten cinizem, da se je stranka SDS ravno ob slovenskem kulturnem prazniku odločila na tak način napasti najbolj ugledne umetnice in umetnike v državi,« je še dodal. Sredstva za dodatke so sicer zagotovljena neposredno v proračunu in niso krita iz pokojninske blagajne.
Pravila namesto proste presoje
Vrhunski znanstveniki, umetniki, športniki in drugi izstopajoči posamezniki oziroma posameznice so imeli že doslej možnost pridobiti izredno pokojnino, in to po leta 1974 sprejetem zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področjih znanosti, umetnosti ali kulture. Skladno z njim je bilo mogoče vsem tistim, »ki so s svojim ustvarjalnim delom dosegli izjemne uspehe« oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na prej omenjenih področjih, priznati in odmeriti višjo pokojnino, kot bi jim pripadala sicer. Dodatki k pokojninam za izredne umetniške dosežke torej obstajajo že več kot pol stoletja – vendar pa merila za njihovo dodeljevanje niso bila nikoli prav podrobno določena. Priznavanje izjemnih pokojnin je bilo tako prepuščeno prosti presoji posameznih ministrov oziroma ministric za kulturo, prav zaradi nejasnih meril pa je te pokojnine leta 2009 pod lupo vzelo računsko sodišče ter zahtevalo, da se jih opredeli bolj natančno; leta 2017 je bil tako sprejet zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, zdaj naj bi za celovito ureditev pravice do dodatka poskrbeli tudi na področju umetnosti.
»Z zakonom uvajamo jasna, pregledna in vnaprej določena pravila za podeljevanje dodatkov k pokojninam vseh umetnic in umetnikov, ki so s svojim delom dosegli izjemne uspehe ter prispevali k razvoju umetnosti in celotne družbe,« je ob sprejetju poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Novi zakon namenja pravico do dodatka slovenskim državljanom, ki »z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini« in so za svoje delo prejeli najvišja domača ali mednarodna priznanja.
Približno sto prejemnikov
Spomnimo: pravico do dodatka bodo imeli po novem zakonu zgolj dobitniki Prešernove nagrade za življenjsko delo (v polni odmeri) in prejemniki nagrade Prešernovega sklada oziroma državnega odlikovanja za delo na področju umetnosti, ki so poleg tega prejeli še vsaj eno od visokih mednarodnih nagrad ali vsaj eno izmed najvišjih nacionalnih nagrad, ki so navedene na posebnem seznamu, tega pa naj bi ministrstvo redno posodabljalo (v polovični odmeri). Višina dodatka bi bila določena na osnovi razlike med obstoječo pokojnino upravičenca in zneskom starostne pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe od najvišje osnove (ta je bila lani 3055 evrov). Konkretneje – upokojeni prejemnik Prešernove nagrade, ki ima denimo 1255 evrov pokojnine, bi prejel 1800 evrov dodatka, od skupnega zneska pa bi bilo treba nato odšteti akontacijo dohodnine.
Doslej je dodatek skozi leta dobivalo približno sto oseb; prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti je recimo pravico do izjemne pokojnine dodelil osmim prejemnikom Prešernove nagrade, štiri izredne dodatke je že podpisala tudi ministrica Asta Vrečko. Po podatkih ZPIZ je decembra lani takšen dodatek prejemalo 66 upravičencev in 55 družinskih članov pokojnih upravičencev, torej partnerjev ali otrok, in sicer v skupnem letnem znesku 737.000 evrov.
Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, pričakujejo v prvem letu po uveljavitvi zakona približno deset novih vlog, še 27 vlog ostaja – tudi zaradi nejasnosti dosedanjih meril – nerešenih iz preteklosti, pri čemer ni znano, koliko bo upravičenih. »Finančnih posledic tako ni mogoče čisto natančno oceniti, saj bo višina dodatkov odvisna od dejanskih pokojnin upravičencev,« pravi Marko Rusjan. »Zagotovo pa ne bo večje razlike v primerjavi s sedanjimi izplačili, saj novi zakon ne omogoča prenosa pravice do dodatka na svojce, kot je bilo to doslej.«
